Podatki o okužbah z novim koronavirusom v bolnišnicah, ki so prešle v resne okužbe dihal, izvirajo iz mreže Episari. Vanjo je vključenih 15 bolnišnic, ki sporočajo podatke o sprejemu in pojavu resnih akutnih okužb dihal, kot posledice okužbe z novim koronavirusom oz. prebolevanja covida-19. Podatki med drugim zajemajo bolnike, ki so bili v bolnišnico sprejeti in so v času hospitalizacije zboleli za covidom-19. Med njimi ločijo tiste, za katere sklepajo, da so bili že okuženi ob sprejemu v bolnišnico, a so bili takrat v inkubacijski dobi, in tiste, ki so se okužili v bolnišnici. Nazadnje objavljeno poročilo zaobjema podatke do 24. januarja.

Od začetka epidemije do 18. oktobra lani so v bolnišnicah potrdili 49 primerov hudih okužb dihal zaradi covida-19, ki so bile posledica bolnišnične okužbe, torej prenosa znotraj bolnišnice. Prvi tak primer se je zgodil junija. Medtem ko je bilo v tem obdobju manj, 16, potrjenih hudih okužb dihal v bolnišnicah med tistimi bolniki, ki so bili hospitalizirani v času inkubacijske dobe in so se torej okužili že pred sprejemom.

V tednih za tem so se primeri domnevno bolnišnično pridobljene okužbe z novim koronavirusom, ki se je zapletla v hud potek bolezni, povečevali. Denimo v tednu med 5. in 11. novembrom je bilo takih primerov 129, med 23. in 29. novembrom pa 107. Skupaj je bilo med 18. oktobrom in 24. januarjem v bolnišnicah vsaj 907 bolnikov z resnimi okužbami dihal zaradi covida-19, ki so okužbo staknili v bolnišnici.

UKC Ljubljana v določenem obodbju podatkov ni sporočal

Podatki niso popolni, saj jih v določenem obdobju Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana ni sporočal. V UKC Ljubljana so za STA pojasnili, da mreža Episari ne zbira podatkov o številu pregledanih na urgencah in sprejetih bolnikov z drugo diagnozo, zato so podatki te mreže nedvomno izkrivljeni. Ko podatki niso ročno pregledani in vneseni, manjkajo tisti, ki nimajo ustrezne sprejemne diagnoze.

Zbiranje podatkov za Episari je zaradi potrebe po ročnih vnosih zelo zahtevno in zamudno, navajajo v UKC. Zaradi preobremenjenosti kadra, katerega prioriteta je zdravljenje bolnikov in obvezno poročanje podatkov na ministrstvo za zdravje so pozvali Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), naj podatke črpa neposredno od ministrstva. "V kolikor bomo v sodelovanju z NIJZ našli način za avtomatiziran zajem podatkov, bomo nadaljevali z zbiranjem v okviru tega projekta," so navedli v UKC.

Medtem pa na NIJZ tudi zbirajo podatke o najverjetnejšem kraju okužbe z novim koronavirusom. Ti kažejo, da naj bi se v zadnjih desetih tednih v bolnišnicah okužilo 1955 ljudi, 449 v ostalih zdravstvenih ustanovah.

Ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa številčnejši in zahtevnejši kot pri navadnih bolnišničnih okužbah

Novi koronavirus se primarno širi kapljično, je pa tudi možnost nastanka aerosolov pri določenih posegih, zato se ti posegi izvajajo samo v prostorih, ki imajo vrata, ki tesnijo, in možnost zračenja, navajajo v UKC Ljubljana. Osebna varovalna oprema za zaposlene je predpisana glede na izpostavljenost delovnih mest. Poleg tega imajo vse klinike in klinični oddelki navodila glede zračenja.

Poleg tega so higienski ukrepi najvišje možne stopnje in pogostejši, naštevajo v Splošni bolnišnici Jesenice. Čiščenje okolice teh pacientov je zahtevnejše. Potrebna sta dezinfekcija in zračenje prostorov po vsaki aktivnosti. Izvajajo se stalni nadzori nad izvajanjem higienskih ukrepov in pravilnim čiščenjem in nošenjem osebne varovalne oprema, so dodali. Tako so ukrepi pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa v bolnišnicah bistveno številčnejši in zahtevnejši kot pri preprečevanju običajnih bolnišničnih okužb, so še poudarili v jeseniški bolnišnici.