K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 18,6 odstotka.

Podražitve električne energije, plina in drugih goriv, cene v tej skupini so se zvišale za 18 odstotkov, so k inflaciji prispevale 1,4 odstotne točke, dvig cen stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 12,9 odstotka) pa je inflacijo zvišal za eno odstotno točko.

V primerjavi z novembrom so bile medtem cene življenjskih potrebščin decembra v povprečju višje za 0,2 odstotka.

Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,3 odstotne točke, zvišale podražitve hrane (višje so bile za 1,7 odstotka). Po 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene v skupinah gospodinjsko pohištvo (za 2,7 odstotka), komunikacije (za 2,7 odstotka), restavracije in hoteli (za en odstotek), rekreacijske in kulturne storitve (za 3,5 odstotka) ter zdravstvene storitve (za 0,9 odstotka).

Rast cen so po drugi strani najbolj, za 0,5 odstotne točke, znižale pocenitve naftnih derivatov. Tekoča goriva so se pocenila za 12,5 odstotka, pogonska goriva in maziva za osebne avtomobile pa za 6,2 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila decembra 10,8-odstotna, potem ko je bila pred enim letom 5,1-odstotna. Povprečna letna rast cen je bila 9,3-odstotna, mesečna inflacija pa 0,1-odstotna.

Nižje trošarine, dajatve in DDV inflacijo letos znižali za 1,3 odstotne točke

Nižje trošarine in druge dajatve za goriva in energijo ter znižanje stopnje DDV za energente so letošnjo letno inflacijo, merjeno s s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, znižale za 1,3 odstotne točke. Brez učinka teh razbremenitev bi bila inflacija 12,1-odstotna, tako pa je 10,8-odstotna.

Največja razlika med harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin in harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, ki izloči učinek sprememb obveznih dajatev, je bila po pojasnilih statističnega urada septembra, ko je začela veljati znižana stopnja davka na dodano vrednost (DDV) za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in lesno biomaso.

V 3. četrtletju 2022 so podjetja povečala izdatke za investicije, gospodinjstva pa so v povprečju privarčevala najmanj doslej. https://t.co/0PikwCydEH

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) December 30, 2022

Na skupni ravni sta se indeksa razlikovala za eno odstotno točko, v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo pa celo za 5,8 odstotne točke. Ob nespremenjenem davku bi se blago in storitve iz te skupine pocenili za 0,6 odstotka, tako pa so se za 6,4 odstotka. V ostalih mesecih je bila razlika minimalna, avgusta so spremembe pri dajatvah mesečno deflacijo celo ublažile.