PRETRESLJIVA ZGODBA HRVATA: Pojedel figo in padel v komo

Svet

43-letni Vanja je zaradi zdravstvenega stanja pristal v bolnišnici. Le nekaj ur po tem, ko so ga sprejeli, ga je bolnišnično osebje našlo na straniščnih tleh. Figa, ki jo je pojedel, se mu je zataknila v grlu, možgani so ostali brez kisika in padel je v komo.

Fotografija je simbolična.

"Prvih 15 dni kome je bilo groznih. Zdravniki so nam govorili, da ne bo preživel, potem pa so spraševali, kdaj ga bomo odpeljali domov. Bilo je, kot da je kos pohištva," je povedala njegova mati Vera Gudac za medije.

Vanja se najbolje odziva na glasbo, videe in zvočna sporočila. "Vsak dan grem k njemu, mu predvajam pesmi, pozdrave in želje za čimprejšnje okrevanje, ki jih dobim od neznancev. Največja nagrada je zame pomežik in stisk roke. Nad Vanjo so institucije obupale, jaz pa ne bom," je povedala Tatjana Popović Naglić. "Vsak video, vsaka slika, ki jo dobi, je kot hrana za njegovo dušo, pobuda in upanje za boljši jutri," je dodal njegov bratranec Vlado Naglić.

Prav zato njegova družina verjame, da se mu lahko pomaga. "Prosila bi vse, ki so slišali Vanjino zgodbo, da nam pošljejo sporočilo, če lahko. Lahko je branje zgodbe, lahko je samo pozdrav. Vanja se zelo dobro odziva na to in to je vse, kar mu zdaj lahko zagotovimo," je dejala Popović Naglić.

"Družino vedno spodbujamo k pogovoru z bolniki in predvajanju glasbe," je dejala Marina Raguž, nevrokirurginja v klinični bolnišnici Dubrava ter dodala, da lahko sporočila zares stimulirajo možgane ljudi v komi.

Povedala je, da so na Hrvaškem zabeležili več primerov, kot je njegov. "Žal je več nenavadnih primerov, najbolj bizarni pa so se zgodil pri otrocih. Imeli smo kandidata, katerega smo opazovali kot globoko možgansko stimulacijo. To je bil otrok, ki se je zadušil s frnikolo."

V eksperimentalni študiji je skupaj z drugimi zdravniki prebudila okoli 30 odstotkov oseb, ki so dosegle stopnjo zavesti, v kateri so lahko komunicirale. "Da nekdo postane kandidat za metodo, mora izpolnjevati nevrofiziološke, nevroradiološke in klinične kriterije. To pomeni, da moramo testirati, ali obstaja signal med možgani in periferijo, kakšno je bolnikovo stanje, ali je treba opraviti teste," pojasnjuje.

A filmski scenariji, v katerih bi se nekdo po 15 letih zbudil sam od sebe, se ne dogajajo, torej ni dovolj podatkov, da bi kaj takega lahko znanstveno dokazali. "Zbudili smo pacienta, ki se mu je stanje po enem letu v globoki komi izboljšalo," je dejala.

Ljudje, kot je Vanja, so na robu družbe in pravzaprav ne pripadajo nikomur"Niso paliativni, niso onkološki in niso pooperativni. Tako, da dejansko ta problem ni ustrezno rešen. Dobro bi bilo vzpostaviti velik nevrorehabilitacijski center, ki bi tovrstnim bolnikom zagotavljal ustrezno oskrbo, kjer se bodo lahko uporabljale eksperimentalne metode zdravljenja," je pojasnila Raguž.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija