Pretiravana gravitacija

Film

Težko smo ga vsi pričakovali. Kot Avatarja pred štirimi leti. Tudi za film Gravitacija (v izvirniku Gravity) so morali izumiti novo tehnologijo za snemanje določenih zahtevnih prizorov v "vesolju", zato je vse trajalo in zato smo morali težko pričakovati znanstvenofantastično dramo, ki ponudi tehnološki napredek v filmski sferi in nas med gledanjem drži nekako napete … vendar nekaj vseeno zmanjka. Nekaj le ne prepriča.

Zgodba

Doktorica Ryan Stone (Sandra Bullock) je članica Nasine ekipe, ki jo vodi veteranski astronavt Matt Kowalski (George Clooney) in je poslana na vesoljsko postajo, da uredi določene nepravilnosti na njej. Med popravilom pa jim javijo, da se približuje nevihta razstreljenih delcev satelita in se morajo nemudoma umakniti. Nevihta jih prehiti, uniči vesoljsko ladjo in preživita samo Stone in Kowalski, ki se skušata prebiti do naslednje postaje in najti pot nazaj na Zemljo.

Režiser: Alfonso Cuaron. Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney, Ed Harris in drugi. Napovednik.

Cuaron očara

Mehiški režiser Alfonso Cuaron (Otroci človeštva, Jaz pa tebi mamo) servira tehnološko dodelan filmski izdelek, ki ukrade gledalčevo pozornost čez celoten film in občudovanje je usmerjeno v prekrasne podobe vesolja. Film servira z dolgimi in umirjenimi kadri, ki ne sodijo v dobiček usmerjene ekstremne holivudske filmske produkcije, ker naj bi bili za širšo javnost dolgočasni in nesmiselni. V Gravitaciji pa približajo gledalca občutku osamljenosti, v kateri se znajdeta glavna lika zgodbe (predvsem Stone). Približamo se vesolju, ki nam je tako oddaljeno, a zmeraj vseprisotno. Vesolje postane čudoviti kraj za smrt.

Pretenciozna gravitacija

Gravity je požel veliko slave in ovacij. Poleg tega pa je težko najti slabe kritike o filmu. To še ne pomeni, da bom jaz raztrgal aktualno filmsko uspešnico, vendar ni vse zlato, kar se sveti. Veliko dvoma je še vedno prisotnega pri izboru glavne igralke, Sandre Bullock, ki ni najboljša izbira ne za znanstvenofantastični žanr ne za dramo. Skozi film pa se gledalec težko identificira z njenim likom, saj se ne vzpostavi prava kemija med pripovedjo, likom in igralko. Ne verjamemo ji. Ne uspemo se plasirati v podobno situacijo. Cuaronu je tukaj nekaj zbežalo.

Problem je tudi v prehitri izgubi Clooneyja, ki dejansko drži moralo filma in uokvirja celoto do njegovega izginotja. Poudaril bi, da se je Cuaron, četudi je bil deležen velike mere svobode pri snemanju filma označenega Warner Bros, prepustil holivudskim klišejem, ki se v drugi polovici filma kar nizajo … in nizajo. In Sandra pri tem ne pomaga. Poleg klišejev pa so tu še eksplicitne navezave in povezave, ki nas spravljajo v nelagodje, saj ni ti jasno, ali so ustvarjalci nakazujejo na našo ne(po)zna(va)nje ali si preprosto niso mogli privoščiti nerazumevanja občinstva.

Kljub še dodatnim nejasnostim tehnološke in znanstvene narave v filmu smo priča zaključeni zgodbi, v kateri glavna junakinja preseže lastne zmožnosti v nemogočih razmerah ter pokaže, da prava moč je v nas samih. Volja kot glavno gonilo preživetja in življenja (nekoliko antično grško vse skupaj zveni, vendar prominentno in "catchy").

Alfonso Cuaron je še enkrat dokazal, da ni zaman režiser visokega kova in da se še zmeraj lahko  presega meje filmskih zmožnosti ter ustvarja izdelke, ki so v koraku s časom in, v pozitivnem smislu, šokirajo filmsko javnost. Trenutno za film ni ravno blesteče obdobje, toda priča smo dokazljivemu razvoju znotraj filmske sfere, ki nakazuje na prilagajanje filmske produkcije trenutnim zahtevam trga in kapricam širše javnosti.

Deli novico: