Prestajanje kazni z družbeno koristnim delom vse pogostejše

Slovenija

Družbeno koristno delo zadnja leta zlasti med prekrškarji postaja vse pogostejša oblika služenja kazni. Zagotavljanje dela v splošno korist ministrstvu za delo predstavlja znaten strošek, več kot pol milijona evrov letno. Na drugi strani pa kar tretjina napotenih dela ne opravi korektno, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Delo v splošno korist v veliki večini opravljajo prekrškarji

Družbeno koristno delo oz. delo v splošno korist se izreka po zakonu o prekrških in po kazenski zakonodaji. Po zakonu o prekrških sodišče takšen ukrep izreka kot nadomestilo plačila globe za storjene prometne prekrške in kot nadomestilo uklonilnega zapora.

Po kazenski zakonodaji pa takšen ukrep lahko nadomesti kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Delo v splošno korist se lahko izreka tudi v poravnalnem postopku ali v postopku odložitve kazenskega pregona, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Veliko večino oz. več kot 95 odstotkov oseb sodišče na delo v splošno korist napoti po zakonu o prekrških. Gre torej za storilce prekrškov, obseg in vsebina njihovega družbeno koristnega dela pa se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče. Delo po zakonu o prekrških lahko traja najmanj 40 in največ 400 ur.

Delež tistih, ki so sicer obsojeni na zaporno kazen po kazenski zakonodaji, pa se jim ta nadomesti z opravljanjem dela v splošno korist, je sicer skromen. Kot poudarjajo na MDDSZ, pa je tem lahko določeno tudi zelo veliko število ur splošno koristnega dela, saj dve uri dela odtehtata en dan zapora. To pomeni, da "prosto delovno mesto" zasedejo za več časa, zaradi česar se "čakalne dobe za izvedbo tega ukrepa še podaljšujejo", opozarjajo na ministrstvu.

Visoki stroški in znaten delež neresnih "delavcev"

Število oseb, ki jih sodišče napoti na delo v splošno korist, raste vse od leta 2009, ko se je izvajanje tega ukrepa začelo. V letu 2010 je bilo na takšno obliko služenja kazni napotenih 2589 ljudi, leto pozneje 3842, v letu 2012 pa že 4103. Lani je število sicer nekoliko upadlo (na 3602), a to le zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev.

Zagotavljanje dela v splošno korist namreč ministrstvu za delo predstavlja znaten strošek, saj "delavcem" krije stroške prevoza na delo in z dela, malico, stroške zavarovanja, v nekaterih primerih pa tudi stroške opravljanja izpita iz varstva pri delu.

Iz podatkov o letnih stroških, ki jih ministrstvo namenja tej obliki dela, je tako mogoče izračunati, da je povprečen letni strošek ministrstva na "delavca" v letih 2012 in 2013 presegel 150 evrov. Predlani je namreč ministrstvo za družbeno koristno delo 4103 ljudi namenilo več kot 620.000 evrov, lani pa za delo 3602 ljudi skoraj 550.000 evrov.

Tako družbeno koristno delo po eni strani predstavlja visok strošek, po drugi strani pa se po oceni ministrstva med 30 in 40 odstotkov ukrepov ne zaključi uspešno. Nekateri namreč delo prenehajo opravljati ali pa se ne držijo dogovora z izvajalsko organizacijo.

Družbeno koristno delo je mogoče opravljati v mnogih različnih ustanovah

V Sloveniji je 62 centrov za socialno delo (CSD) in 12 koordinatorjev za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist, ki so organizirani regijsko. Naloga koordinatorjev je predvsem oblikovanje in vzdrževanje mreže izvajalskih organizacij, ki omogočajo izvajanje nadomestne kazni.

Po podatkih MDDSZ je bilo v letu 2011 v 12 regijah 921 izvajalskih organizacij, ki so kandidatom omogočale opravljanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist. Najpogostejše organizacije, kjer napotene osebe opravijo družbeno koristno delo, so občine, osnovne šole, župnije, športni in mladinski centri, domovi za starejše, knjižnice, območna združenja Rdečega križa, vzgojni zavodi, stanovanjske skupine in nekatera dobrodelna društva.

Družbeno koristno delo omogočajo tudi varstveno-delovni centri, planinska društva, zavetišča za živali, muzeji, krajevne skupnosti, materinski domovi, krizni centri, fakultete, lutkovna gledališča, prostovoljna gasilska društva, bolnišnice, zdravstveni domovi, dijaški domovi in vrtci.

CSD je dolžan organizirati izvedbo naloge za vsakega, ki ga sodišče s sklepom napoti na izvajanje dela v splošno korist, pojasnjujejo na MDDSZ. Pogosto gre za pomoč pri urejanju okolice, čiščenju, beljenju sten, vzdrževanju prostorov, hišniških opravilih in košnji.

Delo pristojni tudi nadzorujejo. Na strani CSD je za izvedbo in organizacijo naloge zadolžen posamezni strokovni delavec, na strani izvajalske organizacije pa mentor, ki spremlja neposredno izvedbo dela in nadzoruje število ur dela. Nadzor nad strokovnim področjem pa je v pristojnosti socialne inšpekcije.

janža |  06 .01. 2014 ob  10: 36
v ogrlico, orožje prodajat, pa je
Janša |  05 .01. 2014 ob  00: 11
Tudi janši omogočiti tovrstno služenje. Bomo meli nasekanih drv še za pet generacij Slovencev...
kopat jarke |  04 .01. 2014 ob  14: 59
bi meli že avtocesto narjeno s tremi pasovi....