Psi lahko zaznajo stres s svojim odlično razvitim vohom

Psi s svojim izvrstno razvitim vohom zaznavajo drobne kemične spremembe v telesu, ki jih povzročijo čustvena stanja, kot je stres. Raziskave so pokazale, da lahko prepoznajo vonjave, povezane z občutki napetosti. Ena od študij je na primer ugotovila, da psi razlikujejo med vzorci znoja in dihanja, zbranimi od oseb med reševanjem stresnih nalog, in tistimi, zbranimi v sproščenem stanju. Njihova sposobnost temelji na zaznavanju specifičnih kemičnih spojin, kot je kortizol, hormon, ki se sprošča v stresnih situacijah. Zaradi te lastnosti so psi nepogrešljivi v terapevtskih programih, kjer pomagajo ljudem, ki se soočajo z anksioznostjo ali drugimi čustvenimi težavami. Njihova občutljivost ni omejena le na vohanje; mnogi lastniki opažajo, da psi v času stiske pogosto poiščejo bližino človeka, kar kaže na njihovo intuitivno razumevanje čustvenih potreb. Prav zaradi te naravne empatije in zmožnosti zaznavanja stresa so psi cenjeni kot terapevtske živali in zvesti spremljevalci ljudi, ki potrebujejo čustveno podporo.

Priljubljenost pasem psov se skozi čas nenehno spreminja

Priljubljenost pasem psov se skozi zgodovino pogosto spreminja, kar odraža družbene trende, življenjske navade in preference lastnikov. Danes je na vrhu priljubljenosti francoski buldog, ki je s svojo kompaktno postavo, simpatičnim videzom in prilagodljivim značajem postal idealen sopotnik za mestno življenje. Pred tem je kar 31 let prevladoval labradorec, znan po svoji inteligenci, prijazni naravi in vsestranski uporabnosti tako kot družinski kot delovni pes. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil najpogostejša izbira pudelj, cenjen zaradi svoje elegance in pameti, kar ga je naredilo priljubljenega tako na pasjih razstavah kot v vsakdanjih gospodinjstvih. V 20. stoletju so na vrh priljubljenosti prišli tudi koker španjel, nemški ovčar in boston terier, ki so jih lastniki pogosto izbirali zaradi njihove dostopnosti in praktičnosti. V 19. stoletju pa so prevladovali večji psi, kot sta bernardinec in škotski ovčar, ki so ustrezali življenju v podeželskih okoljih, piše 

Najpametnejši pes na svetu je poznal 1.022 besed

Najpametnejši pes na svetu, border collie z imenom Chaser, je poznal več kot 1.022 besed. Njena izjemna sposobnost je bila plod dolgotrajnega in skrbnega treninga njenega lastnika, psihologa Johna Pilleyja, ki je želel dokazati, kako napredne kognitivne sposobnosti lahko razvijejo psi. Chaser ni zgolj prepoznavala predmetov po njihovih imenih, temveč je razumela tudi širše koncepte, na primer kategorije, kot so "igrače" ali "kroglice". Za primerjavo, povprečen pes razume približno 165 besed, kar je podobno jezikovni sposobnosti dvoletnega otroka. Chaser je svoje znanje večkrat dokazala v eksperimentih in predstavitvah, kjer je natančno izbirala pravilne predmete iz velikega nabora možnosti. Njen dosežek poudarja inteligenco in učljivost psov, še posebej border collijev, ki so znani po svoji visoki umski sposobnosti.

Psi zaznavajo in uporabljajo magnetno polje Zemlje

Psi imajo vrhunsko sposobnost zaznavanja zemeljskega magnetnega polja, ki jim omogoča orientacijo in navigacijo. Ta pojav, imenovan magnetorecepcija, deluje kot naravni GPS in psom pomaga, da se uskladijo z magnetnim poljem, kar jim olajša iskanje poti. Raziskave so pokazale, da psi to sposobnost pogosto uporabijo pri vračanju domov, še posebej na neznanem območju. Med raziskavo so znanstveniki opazili, da se psi pred začetkom poti pogosto na kratko usmerijo v smer sever-jug, kar jim pomaga določiti najučinkovitejšo pot. Magnetno polje pa psi uporabljajo tudi pri vsakdanjih dejavnostih. Na primer, mnogi psi med izločanjem iščejo popoln položaj glede na smer sever-jug, kar kaže na njihovo povezavo z naravnimi silami, ki jih večina ljudi ne zazna. Ta sposobnost ni enako razvita pri vseh pasmah in se verjetno ohranja kot ostanek instinktov njihovih divjih prednikov, ki so jo uporabljali za preživetje v naravi.

Psi imajo izjemno prilagojen vid za slabše svetlobne razmere

Pasji vid je prilagojen slabim svetlobnim razmeram, kar jim omogoča učinkovito zaznavanje gibanja in svetlobe v temi. Njihova očesna leča in roženica sta bolj zaobljeni kot pri ljudeh, kar omogoča zajem večje količine svetlobe. Poleg tega imajo večje zenice, ki se lahko močno razširijo, s čimer še dodatno povečajo vnos svetlobe. Na mrežnici, svetlobno občutljivi plasti očesa, prevladujejo palčnice, specializirane za zaznavanje šibke svetlobe, kar psom zagotavlja dober nočni vid, čeprav slabše prepoznavajo podrobnosti. Posebno vlogo pri pasjem nočnem vidu ima struktura, imenovana tapetum lucidum, ki se nahaja za mrežnico in deluje kot ogledalo. Ta struktura odbija svetlobo nazaj skozi mrežnico, kar daje palčnicam drugo priložnost, da zaznajo svetlobo. Zaradi tapetuma se pasje oči ponoči svetijo, kadar nanje pade svetloba. Čeprav psi zaradi manjšega števila stožčnic slabše zaznavajo barve, so bolj občutljivi na kontraste, pri čemer najbolje zaznavajo modre in rumene odtenke. Njihov vid je tudi izjemno prilagojen zaznavanju gibanja, kar je evolucijska prilagoditev, ki jim je omogočala uspešen lov v divjini. Te lastnosti so danes ključne pri nalogah, kot so reševanje, lov in orientacija v slabih svetlobnih pogojih, zaradi česar so psi še vedno nepogrešljivi spremljevalci v številnih situacijah.