Na terenu tako ostaja le še deset gasilcev, ki bodo na požarišču izvajali gasilsko stražo. Prostovoljna gasilska društva na domačih terenih pa bodo izvajala požarno stražo na širšem območju, saj je še vedno razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, so sklenili na sestanku.

V 17 dneh, ko so na goriškem in komenskem Krasu gasili več požarov, je pri gašenju pomagalo okrog 13.000 poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. Kot je v današnji izjavi za javnost pojasnil vodja intervencije Simon Vendramin, ne gre za toliko različnih gasilcev, saj so nekateri med njimi lahko gasili tudi po več dni.

Simon Vendramin

Pogorelo je okrog 3600 hektarov predvsem borovega gozda, podrasti in travnikov, nekaj je tudi kmetijskih površin, ki niso blizu naselij, med njimi so predvsem oljčniki in vinogradi. Zgorela je tudi Markova koča in nekaj manjših gospodarskih pomožnih objektov; gasilci pa so pred ognjenimi zublji uspešno zavarovali vse stanovanjske objekte.

Vendramin je prav tako zadovoljen, da se kljub velikemu številu gasilcev nikomur ni zgodilo kaj hujšega. Našteli so le okoli 60 manjših poškodb, kamor štejejo nekaj manjših opeklin in težav zaradi vdihovanja gostega dima. "Delovali smo na zelo nevarnem terenu, tako zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev kot zaradi visokih temperatur in samega požara," je še poudaril Vendramin.

Brezpilotni letalniki Slovenske vojske so namenjeni za izvidnico in nadzor bojišča ter za pridobivanje slikovnih informacij iz zraka. Na Krasu so zelo pomagali pri gašenju, saj so uspeli s pomočjo termovizijske kamere locirati aktivna žarišča požara.

Vodja Območne enote Zavoda za gozdove v Sežani Boštjan Košiček je povedal, da bodo v prihodnjih dneh začeli pripravljati poročilo o pogorelih površinah, pri tem jim bo s posnetki iz zraka pomagala Slovenska vojska. Očistiti bodo morali tudi vse interventne poseke. Pri tem jim bodo pomagali tudi nekateri lastniki gozdov, ki so se prijavili, da bodo sami pospravili les iz svojih gozdov.

"Pokazale pa so se druge težave, saj marsikateri lastnik ne pozna točnih meja svojih parcel," je danes povedal Košiček in dodal, da se je do danes, ko telefoni neprestano zvonijo, javilo nekaj deset lastnikov, ki želijo sami počistiti posekan les. Po opravljenih ogledih in pripravljenem poročilu pa se bodo odločili, na kakšen način bodo sanirali pogorelo območje.

Pri popisu škode bodo pomagale tudi občine, ki jih je prizadel največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. Kot je povedal župan Občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar, so bile v požaru prizadete tri občine; največ, kar 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v njihovi občini, deset odstotkov pogorišča sega v Občini Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v Občini Komen.