Glavni cilj novele zakona o dedovanju je pohitritev zapuščinskih postopkov z neznanimi dediči, je v predstavitvi poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Skrajšuje se rok za oklic v postopku neznanih dedičev, objava oklica v uradnem listu oziroma na drug primeren način pa se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča in oglasni deski sodišča, je izpostavila. Ministrica je spomnila, da je bilo z namenom čim bolj učinkovite pospešitve postopkov prvotno predlagano skrajšanje roka za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece, po pripombah zakonodajno-pravne službe pa so predlagali, da se rok z enega leta skrajša na šest mesecev. To dopolnilo je odbor tudi potrdil.

Ministrstvo za pravosodje je prvotno predvidelo tudi rešitev, po kateri bi nepremičnine brez dedičev, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, lahko postale last občin. A v končnem predlogu te rešitve ni več. Kot je pojasnila Katič, je vlada po prejemu vseh relevantnih mnenj ocenila, da je veljavna ureditev ustrezna in hkrati zagotavlja najbolj pregledno in učinkovito upravljanje s tem premoženjem. Država kot edina pridobiteljica premoženja lahko zagotovi hitro, gospodarno, učinkovito in predvsem interesno poenoteno ravnanje s pridobljenim premoženjem, je izpostavila ministrica. Obstoječa zakonodaja vsebuje tudi mehanizme, ki omogočajo brezplačno pridobivanje nepremičnin s strani občin ali njihovo menjavo, je dodala.

Zoran Mojškerc (SDS) je v razpravi izpostavil dolgotrajnost postopkov pridobivanja zemljišč s strani občin. V SDS so zato vložili dopolnilo, s katerim predlagajo, da je občina dedič nepremičnin, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, tudi v primeru, ko pokojni nima dedičev, s čimer so sledili tudi mnenju Združenja mestnih občine Slovenije, je poudaril. Glede na to, da so občine tiste, ki morajo v večini primerov sprejemati tudi prostorske akte, je smiselno, da občine takšno premoženje tudi dedujejo, se je Mojškercu pridružil Jože Tanko (SDS).

Da bi nepremičnine brez dedičev postale last občin, je z dopolnilom na seji predlagala tudi poslanska skupina SD, s čimer bi se po predlogu stranke vrnili k osnovnemu predlogu rešitve ministrstva za pravosodje. Kot je poudarila Meira Hot, z dopolnilom sledijo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki nagovarja ključne težave več slovenskih občin. Posebej je izpostavila primer občine Koper, ki ima velike težave s problematiko pridobivanja stavbnih zemljišč.

Prenos premoženja na občine je že možen. Kadar občine izkažejo upravičen interes za gradnjo stanovanj ali karkoli drugega, se ti postopki že izvajajo, je izpostavila Lena Grgurevič (Svoboda). Opozorila je tudi na poročila računskega sodišča, ki v povezavi z delovanjem občin po letu 2019 izreka povečini negativna ali mnenja s pridržkom. Po mnenju Aleša Lipičnika (Svoboda) pa je ključno vprašanje, kdo je boljši upravljalec. Če želimo zagotoviti učinkovito upravljanje, nam kakršnakoli druga rešitev kot država ne pride v poštev, je poudaril.