Za ukinitev premikanja ure leta 2021 je glasovalo 23 članov parlamentarnega odbora za turizem in promet, enajst jih je bilo proti, nihče pa ni bil vzdržan. O odločitvi odbora naj bi v prihodnjih tednih glasovali še evroposlanci na plenarni seji, končno besedo pri ukinitvi premikanja ure pa bodo imele države članice. Več odprtih vprašanj naj bi bilo predvsem na področju prometa. Ministri za promet naj bi po navedbah nemške tiskovne agencije dpa o tem razpravljali junija.

Evropska komisija je lani predlagala, da vse članice unije ukinejo premikanje ure dvakrat na leto, pri čemer bi bil zadnji obvezni premik ure na poletni čas 31. marca letos, na zimski pa 27. oktobra. Članice bi same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas. Lansko javno posvetovanje je pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.

Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.

V današnjem času je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.