Načrtovane prostorske ureditve se nahajajo na območju občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Pivka ter obsegajo pregrado in akumulacijo na vodotoku Suhorca, črpališče z dodatnim jezom in vodnim zajetjem na vodotoku Padež, čistilno napravo za osnovno čiščenje vode iz akumulacije Suhorca ter povezovalni transportni vodovod od Padeža do Rodika s pripadajočimi objekti (vodohrana v naseljih Barka in Rodik), s katerim se navezuje na obstoječi sistem oskrbe s pitno vodo, pojasnjujejo na ministrstvu.

Izvedba rešitve akumulacije Suhorca z dodatnim zajetjem potoka Padež je ocenjena na 134 milijonov evrov. Za financiranje je predvideno koriščenje proračunskih virov, kohezijskega sklada in sredstev sklada za vode. Projekt naj bi bil končan do konca leta 2027, sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu pa je predviden v letu 2022.

Vladni sklep sicer vsebuje cilje načrtovane prostorske ureditve, opis načrtovane prostorske ureditve z osnovnimi značilnostmi, okvirnim območjem in občinami, na območju katerih bo predvidoma načrtovana prostorska ureditev, navedbe o pobudniku in investitorju državnega prostorskega načrta, nosilcih urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi državnega prostorskega načrta, obveznost izvedbe postopkov celovite presoje in presoje vplivov na okolje, obveznosti vseh udeleženih v postopku v zvezi s pripravo državnega prostorskega načrta ter seznam strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev.

V njem je predvidena študija variant, pri čemer okoljsko ministrstvo navaja, da je zaradi dodatne strokovne podlage v zvezi s hidrološkimi podatki na širšem območju ter ob upoštevanju bodočih klimatskih sprememb smiselna le ena varianta načrtovane prostorske ureditve. Študija variant se zato izdela kot utemeljitev te rešitve, v njej bo rešitev ovrednotena s prostorsko-družbenega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika ter ocenjena z vidika sprejemljivosti v lokalnem okolju.

V postopku izvedbe državnega prostorskega načrtovanja bo sicer treba izvesti postopek celovite presoje vpliva na okolje, vključno s presojo sprejemljivosti na varovana območja narave.

Proti rešitvi zagotavljanja pitne vode za slovensko Istro z zajezitvijo Suhorce so se sicer v preteklosti izrekli mnogi deležniki. Konec marca so sežanski občinski svetniki poudarili, da akumulacija Padež/Suhorca ni primerna rešitev celostnega sistema za zagotavljanje pitne vode za območje Istre, Krasa, Brkinov ter notranjsko-kraške regije. V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) so nad predlagano rešitvijo zaskrbljeni, so sporočili julija.

Državni svet je julija s sklepom vladi predlagal, naj se ponovno opredeli do projekta oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor pa aprila ni podprl sklepa, po katerem bi ministrstvo za okolje in prostor znova preverilo vse možnosti za vzpostavitev vodnih virov.