Klavdija Kutnar

Ob izbruhu epidemije februarja lani je UP kot prva prešla na študij na daljavo, je v pogovoru za STA spomnila Kutnarjeva. In to kljub dejstvu, da takrat "nismo vedeli, kako bomo dan kasneje študijski proces sploh izpeljali".

Ob razumevanju vseh zaposlenih in študentov so nato izpeljali preostanek tistega študijskega leta, na hibridni način pa tudi prejšnje študijsko leto. "Skok" v tekoče študijsko leto pa jim ni predstavljal velikih težav, tudi zato, ker so že poleti intenzivno sodelovali v okviru rektorske konference in z ministrstvom za izobraževanje ter zagovarjali izpolnjevanje pogoja PCT, in sicer s poudarkom na T-ju, je povedala rektorica.

Kljub določenim pritiskom na podlagi sklepov ustavnega sodišča so se na primorski univerzi kot avtonomni ustanovi odločili, da v skladu z dogovori na rektorski konferenci sledijo vladnim odlokom. Kot je pojasnila Kutnarjeva, se "enostavno ne da drugače, ker bi bil sicer kolaps sistema".

Tako imajo jasno postavljene pogoje, ki so jih zasnovali na konceptu zaupanja in odgovornosti posameznikov do skupnosti. Pogoj PCT preverjajo vzorčno in ustrezno ukrepajo, če ga kdo ne izpolnjuje. Imajo tri točke za samotestiranje, kjer ustrezno bdijo tudi nad osebnimi podatki. Podatkov o precepljenosti med študenti nimajo in jih zaradi varovanja osebnih podatkov ne smejo zbirati, so pa študenti, ki so prišli iz tujine, povečini vsi cepljeni, je navedla Kutnarjeva.

Na članicah univerze so z vrnitvijo na študij v predavalnicah po njenih besedah zadovoljni. Nekaj težav imajo s študenti, ki še niso uspeli najti postelje, zaradi česar so bile tudi pobude za izvajanje študija na daljavo. To pa vodstvo univerze zavrača, saj bi za izvajanje študija na daljavo morali spremeniti akreditacijo. V decembra sprejeti strategiji so tudi jasno zapisali, da je izobraževanje na daljavo samo dodana vrednost izvajanju študija na klasičen način.

Si pa zato na univerzi prizadevajo rešiti zagate študentov glede nastanitve. Tako so letos za njihove potrebe najeli dodatnih 50 postelj v Piranu in okoli 20 v Izoli, je pojasnila rektorica.

Sicer pa je poudarila pomen študija na klasičen način, ko se študenti in profesorji srečujejo v predavalnicah in na hodnikih: "Predvsem je to pomembno zato, ker univerza nima zgolj naloge podajanja novih vsebin, novih znanj in kompetenc, ... ampak gre za celostni razvoj osebnosti." Tu so še obštudijske aktivnosti, ki jih nudijo študentom, pa jih v času izobraževanja na daljavo ni bilo mogoče izvajati, ter laboratorijske vaje, ki so jih lansko študijsko leto po hibridnem modelu lahko obdržali le v minimalnem obsegu.

Vse to se je na posameznih študijskih programih poznalo v nižjem deležu napredovanj študentov v višji letnik v primerjavi s preteklimi leti, je opozorila Kutnarjeva. Razlog za to je po njenem v tem, da "so vsebine, ki jih je zelo težko podajati na daljavo, hkrati pa je tudi problem motivacije za študij".

Kutnarjeva sicer verjame, da se dokončno vračamo v ustaljene tirnice. "Prvi tedni tega študijskega leta so pokazali, da znamo delovati odgovorno in spoštovati pravila igre za delovanje na univerzi. Verjamem, da bomo študijsko leto končali na enak način, kot smo ga začeli," je dodala.