"O meteorskem roju govorimo takrat, ko veliko število utrinkov ali meteorjev v določenem obdobju izhaja iz omejenega območja neba. V tem primeru iz ozvezdja Perzej," je pojasnil Guštin. Tovrsten pojav pa je videti tako, kot da prihajajo vsi utrinki iz ene točke na nebu.

Utrinki ali meteorji sicer nastanejo iz zelo drobnih prašnih delcev in zasvetijo nekje 90 kilometrov nad površjem. Po navedbah astronoma so zelo hitri, pri letu skozi ozračje pa sprostijo kar nekaj energije. Ti prašnati delci oziroma kamenčki so večinoma manjši od milimetra, za sabo pa jih je pred leti v svoji orbiti pustil komet Swift-Tuttle.

Zemlja tako zdaj vsako leto približno ob enakem času - okoli 12. avgusta - prečka tirnico tega kometa, kjer so ostali prašnati delci. Tovrstnih meteorskih rojev, ki so jih za sabo pustili kometi, imamo po besedah Guština sicer več deset. A je komet Swift-Turttle ravno zaradi opazovanja utrinkov poleti najbolj poznan.

"Utrinkov bo sicer več po polnoči, saj takrat tudi vzide ozvezdje Perzej," je povedal Guštin. A bo približno ob istem času vzšla tudi Luna, ta pa na nek način predstavlja "naravno svetlobno onesnaženje". Šibkih utrinkov zaradi tega ne bo mogoče dobro videti, zato jih bo najbolj optimalno spremljati v prvi polovici noči, v območjih brez umetne razsvetljave.

Glavno težavo pri opazovanju bi po besedah astronoma lahko povzročilo tudi oblačno vreme, ki bi utegnilo vidnost meteorjev bistveno poslabšati ali pa celo onemogočiti.

Guštin je še opozoril, da ni nevarnosti, da bi meteoriti padli na tla, saj kometi za sabo puščajo bolj prah kot kamne. S sodobnimi mobilnimi napravami pa bo ob jasnem vremenu možno narediti tudi zelo dobre fotografije utrinkov, je še dodal.