Konec 80. let prejšnjega stoletja so se namreč v Sloveniji, ki je bila takrat del Jugoslavije, začele težnje za osamosvojitev, ki so pripeljale do večstrankarskih volitev aprila 1990. Na njih je zmagala koalicija Demos, ki je nato delno tudi v dogovoru z opozicijo izpeljala ključne korake za osamosvojitev.

O samostojnosti so odločali državljani na plebiscitu, ki je potekal na današnji dan pred 30 leti, tri dni pozneje pa so v takratni skupščini slovesno razglasili rezultate. Po njih se je plebiscita udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa jih je glasovalo okoli 95 odstotkov oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na 26. december, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, obeležujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Praznovanje 30. obletnice plebiscita bo zaradi epidemije močno okrnjeno. Ob 20. uri bodo na TV Slovenija 1 predvajali televizijsko oddajo s proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri bo slavnostni govornik premier Janša.

Še prej, ob 17.30 bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore daroval mašo domovino, ki jo bodo prenašali na Youtube kanalu nadškofije. Ob 19. uri bo v parlamentu potekala slavnostna seja DZ, na kateri bo slavnostna govornica podpredsednica DZ Tina Heferle.

Mineva 29 let, odkar je samostojna Slovenija dobila svojo ustavo, spričo zaostrenih epidemioloških razmer pa obletnice na ustavnem sodišču tokrat ne bodo obeležili. Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez ob tem opozarja, da epidemija novega koronavirusa predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo.

Danes namreč obeležujemo dan ustavnosti, v spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. Z njo se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu.

Osnutek ustave je v podvinskem gradu avgusta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.

Ob obletnici je predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez na spletni strani sodišča zapisal, da so bile od sprejetja ustave njene določbe večkrat na preizkušnji, vendar nikoli ni bila vprašljiva smer razvoja ustavne demokracije. V številnih pogledih pa je bilo leto 2020 drugačno, tudi za ustavno sodišče. To je bilo namreč soočeno tudi s presojami ukrepov za boj proti širjenju koronavirusa.

Za boj proti pandemiji so številne države sprejele različne ukrepe, ki "seveda po naravi stvari in neizbežno omejujejo temeljne človekove pravice in svoboščine". Epidemija zato po njegovih besedah predstavlja tudi izzive za človekove pravice in pravno državo. "Spremenjene okoliščine zahtevajo tankočutno presojo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so 'v igri' na obeh straneh tehtnice, ter njihovo medsebojno učinkovanje oziroma vzajemno sobivanje," je zapisal.

V pogovoru za STA pa je Knez izrazil zaskrbljenost, saj se je število neuresničenih odločb sodišča letos dvignilo na 17. Ena teh je tudi odločba o volilni zakonodaji, pri čemer ocenjuje, da je bilo časa dovolj, a so prevladali drugi interesi. Sicer pa opozarja, da ustavna demokracija temelji na zaupanju, ne na ukazih.