(foto: Davorin Tome)

"Ste videli progastega goža? Prosimo vas za pomoč, da nam sporočite, če opazite goža ali njegovo 'staro obleko' (olevek). Pošljite nam foto ali video posnetek! Nazadnje smo ga v Istri videli avgusta 2019," sporočajo partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI.

Fotografijo ali video jim lahko pošljete na elektronski naslov alenka.zunic-kosi@nib.si ali jih pokličete na telefonsko številko 059 23 27 74.

(foto: Davorin Tome)

Kako prepoznamo progastega goža?

V Sloveniji je progasti gož izjemno redek in verjetno živi le na območju slovenske Istre. Prepoznamo ga po sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa, ki ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa, in temno progo na straneh glave, ki poteka čez oči. Samice dosežejo do 260 centimetrov, medtem ko so samci običajno manjši in odrasli dosežejo med 130 in 160 centimetri. Mladi progasti goži, dolgi do enega metra, pa izgledajo nekoliko drugače: nimajo vzdolžnih temnih prog, ampak črno obrobljene pike in lise po bočni strani telesa.

(vir: Pexels)

Kje ga lahko najdemo?

Progasti gož se pojavlja v zelo toplih krajih: v južni Evropi, na jugu in severovzhodu Italije, ter na zahodnem delu Balkanskega polotoka. V Sloveniji dosega najbolj severno mejo svojega življenjskega okolja na Primorskem, v slovenski Istri.

Za ugodno življenje torej išče toplo okolje – suho ali delno vlažno, pojavlja se tudi v bližini vode. Potrebuje razgiban življenjski prostor, ki ga ustvarja mozaik gozda, travnikov, lahko tudi kmetijskih obdelanih površin, živih meja, suhozidov, cest, kolovozov. Življenjsko okolje progastega goža je tudi pogosto povezano z okolico človeških bivališč oziroma s kmetijsko krajino, ker za svoj življenjski prostor – skrivališča – uporablja razne suhozide, stare ruševine, kupe materiala, skladovnice drv ipd.

Slovenska Istra ponuja raznoliko kmetijsko krajino, ki jo sestavljajo manjše ekstenzivne kmetije, gozdovi in suhi travniki, kar so idealne razmere za obstoj te posebne živali.

DALEČ STRAN, NA POČITNICE: Daleč stran, kjer se začne življenje

Minevajo dnevi, tedni, meseci, ... Zimske plašče smo medtem zamenjali za kratke rokave, že en mesec se sprehajamo v natikačih. Na vrtu je iz sadik zrasla ogromna solata. Edini znani obraz zadnjega meseca je sosedov. Edina znana roka pa je cev hišnega sesalca. Želimo si skočiti v vodo in ležernih poletnih dni.

(vir: Pexels)

Vsi si ga želimo za soseda

Progasti gož je za ljudi zelo koristen, ker na naraven način pomaga uravnavati populacijo škodljivcev in pomaga pri zatiranju malih glodavcev (voluharic, miši), mlajši progasti goži pa plenijo tudi žuželke. Lahko si ga le želimo za soseda, saj so tih, nestrupen in koristen obiskovalec naših vrtov.

Iskalna akcija za progastim gožem poteka v sklopu LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji s partnerji v pilotnem območju slovenske Istre. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo bodo letos izvajali obsežen monitoring na območju Istre, kjer bi potencialno lahko našli progastega goža ali njegov lev. Želijo pa si, da bi jim lahko pri tem pomagali tudi sprehajalci in domačini, ki bi ga lahko srečali na sprehodih ali v bližini vrtov in njiv.

(vir: Pexels)

Zakaj iščemo progastega goža?

V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, od tega je 11 vrst kač. Vsi plazilci sodijo med zavarovane vrste. Med njimi je eden tistih z rdečega seznama ogroženih vrst tudi progasti gož. To pomeni, da tej vrsti v naravnem okolju lahko grozi izumrtje, v kolikor še naprej obstajajo dejavniki, ki jo ogrožajo.

Z namenom ohranitve smo v Sloveniji progastega goža zavarovali z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, varujeta ga tudi Direktiva o habitatih EU in Bernska konvencija. To pomeni, da mora Slovenija dosledno varovati bivališča vrste, spremljati populacijo, določati območja varstva in zagotavljati splošno ugodno ohranitveno stanje te populacije.

(foto: Davorin Tome)

Pred letom 2000 je bil zabeležen pojav progastega goža v okolici Nove Gorice in pri Socerbu, kasneje pa samo še v dolini reke Dragonje s pritoki in na pobočjih, ki se vzpenjajo nad dolino. Kljub temu pa s terenskimi opazovanji dobivamo tudi pozitivne informacije – najdbe mladih osebkov na tem območju kažejo, da se progasti gož uspešno razmnožuje.

Nekateri podatki iz Italije kažejo, da bi bil lahko prisoten tudi nad Kraškim robom. Zgodilo pa se je tudi že, da je bil kakšen osebek prinesen (s turisti ali tovorom) v druga območja Slovenije. Leta 2019 so recimo našli progastega goža v ljubljanskem Atlantisu.

(foto: Davorin Tome)

Zakaj progasti gož izginja?

Spremembe v populaciji progastega goža se dogajajo zaradi mnogo različnih dejavnikov. Na podlagi dosedanjih analiz se ugotavlja, da progasti gož izginja zaradi krčenja njegovega življenjskega prostora. Izginjajo suhozidi (tipični za obalno-kraško regijo), zaradi čiščenja pa izginjajo tudi grmišča, gozdni robovi in robna vegetacija, kjer se progasti gož počuti domače. Prav tako vpliva na krčenje populacije izguba suhih travnikov, širitev intenzivnega kmetijstva in raba pesticidov v intenzivnem kmetijstvu.