Zgodovina objektivnosti

Ideja o objektivni moralnosti obstaja že stoletja. Predstavlja nasprotje subjektivni moralnosti, ki trdi, da se moralne vrednote lahko razlikujejo od osebe do osebe. O ideji objektivnosti so razpravljali že v antiki, od mohistov v starodavni Kitajski (479-221 pr. n. št.) do Platona in Aristotela v starodavni Grčiji (427-322 pr. n. št.).

V 19. stoletju so filozofi prešli k ideji, da ker znanost lahko dejansko dokaže koncepte, naj postane filozofija bolj usmerjena k dejstvom. Čeprav so nekateri filozofi kritizirali ta premik, je dobila dovolj zagona, da je postala prevladujoča oblika razmišljanja, poroča Verywell Mind.

Zgodovina moralnosti

Ideja o moralnosti presega človeštvo. Raziskave nevroznanosti in živalske ekologije na primer nakazujejo, da imajo nekatere živali primitiven čut za moralnost. To vključuje šimpanze, ki kaznujejo druge šimpanze za kršenje pravil socialnega reda in živali, ki kažejo empatična vedenja do drugih, kot so recimo opice, ki nočejo uporabljati električnih šokov na drugih opicah, tudi če bi dobile hrano kot nagrado.

Ali smo ljudje podedovali moralnost?

Kot ljudje običajno menimo, da je naša moralnost rezultat naše sposobnosti pisanja in komuniciranja na kompleksen način. Znanost je predlagala ključne sestavine moralnosti, vključno s prosocialnostjo (odzivanje, delovanje posameznika, ki je usmerjeno v pomoč ali dobro drugega, skupine ali širše skupnosti), prilagajanjem in prisotnostjo biološko zakoreninjenih norm, ki so se razvijale po različnih evolucijskih poteh med primati. Vse to vpliva na človeško moralnost tako teoretično kot praktično.

Moralnost in etika

Moralnost in etika sta lahko povezani in vplivata druga na drugo, vendar sta dve različni stvari. V najpreprostejši obliki so morale tisto, kar verjamete, etika pa to, kar počnete.

Moralnost opredeljuje naš karakter na osebni ravni. Gre za naša vodilna načela in vrednote o tem, kaj verjamemo, da je prav in narobe. Slednje izvira iz notranjega nabora prepričanj kot posledic vzgoje, religije in življenjskih izkušenj.

Etika določa notranje delovanje socialnega sistema in temelji na moralnih kodeksih, ki jih sprejmejo člani družbe. Etika opredeljuje standarde prav in narobe v socialnih, poklicnih ali pravnih kontekstih.

Argumenti ZA objektivno moralnost

Religija: Najpogostejši argument za objektivno moralnost temelji na dobrem in slabem v povezavi z določeno religijo. Na primer, kristjani se morda bojijo uresničiti določena dejanja, ker Sveto pismo označuje nekatere stvari za "grehe".

Družba: Tudi ateisti ali ljudje, ki nisi religiozni, lahko zagovarjajo idejo objektivne moralnosti. Preprosto dejstvo, da imamo določena vedenja za sprejemljiva v družbi in druga za nesprejemljiva, je argument za obstoj objektivne moralnosti. Ko se nekaj zgodi, in je naša prva reakcija "to ni dobro", gre za primer objektivne moralnosti – ideje, da so dejanja dobra ali ne, ne glede na okoliščine.

Samoizboljanje: Biti prijazen do drugih in delovati dobrodelno sta primera. Ko razmišljamo o tem, kako postati boljši ljudje, običajno vsi razmišljamo o podobnih dejanjih. To se lahko razume kot to, da kot ljudje vidimo nekatere načine delovanja kot dobre in druge kot slabe ali potrebne spremembe ali izboljšave.

Argumenti PROTI objektivni moralnosti

Moralni relativizem: Najpogostejši argument proti obstoju objektivne moralnosti je koncept moralnega relativizma. Moralni relativizem trdi, da je moralnost relativna in se spreminja med kulturami in zgodovinskimi obdobji. Prav tako predpostavlja, da se stališča spreminjajo glede na perspektivo. To je močan argument, saj so naše kulture skozi čas doživele velika nihanja v tem, kaj se lahko šteje za moralno sprejemljivo ali ne.

Znanstvena analiza: Slednja ugotavlja, da ni "določenih meril, po katerih bi lahko neposredno primerjali dve nasprotujoči si moralni prepričanji, da bi ugotovili, katero je pravilno". Namesto tega analiza pravi, da lahko odločamo, kaj je prav in kaj narobe na podlagi preteklosti. Na primer v današnjem času v večini menimo, da so suženjstvo, poligamija (zveza, v kateri je posameznik v romantične odnose vpet z več kot eno osebo) in mučenje živali napačna dejanja.

Ali objektivna moralnost resnično obstaja?

Ni 'pravega' odgovora na to, ali objektivna moralnost obstaja ali ne. Dejansko so argumenti za in proti njenemu obstoju močni in logični. Tisti, ki verjamejo vanjo, pravijo, da se strinjajo, da so določena dejanja napačna in obratno, tisti, ki pa ne verjamejo, pa pravijo, da se odločitve o prav in narobe spreminjajo glede na čas in okoliščine.