Pri spodbujanju razvojne naravnanosti učencev je ključnega pomena tudi miselna naravnost učitelja, saj prav ta vpliva na način, na katerega se odzivajo učenci, s tem pa tudi na njihove učne rezultate. Razvojna miselnost se je izkazala kot učna praksa, ki izboljšuje kvaliteto poučevanja ne glede na izobraževalni nivo. Oblikovanje programa za spodbuditev razvojne miselnosti pri profesorjih in študentih je zato tudi cilj novega mednarodnega raziskovalnega projekta na področju izobraževanja z naslovom Growthminds, katerega nosilni partner je Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT). Projekt obsega vrsto aktivnosti za oblikovanje kompetenc za razvoj razvojne miselnosti v pedagoškem procesu. Cilj projekta je oblikovati razvojno usmerjeno učno kulturo znotraj univerze s povečanjem števila pedagoških delavcev, ki uporabljajo razvojno miselnost kot koncept poučevanja pri svojem delu. Projekt vodi predstojnik Centra za pozitivno psihologijo UP FAMNIT doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, ki se že vrsto let ukvarja s proučevanjem pozitivne psihologije in pozitivne edukacije. Dvoletni projekt, katerega cilj je povečati kvaliteto učnega procesa in usposobiti pedagoške delavce na univerzitetni ravni za uporabo novih učnih tehnik, sofinancira Evropska unija v okviru programa Erasmus+ - programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport,  potekal pa bo v petih jezikih.

Prenos uporabne pozitivne psihologije v šolsko okolje

Področje pozitivne psihologije je že dalj časa v središču pozornosti, saj raziskave kažejo, da ima sistematično uvajanje strategij za krepitev življenjskih veščin in moči s področja pozitivne psihologije številne pomembne pozitivne posledice. Tako je ugotovljeno, da je optimizem pomembno varovalo duševnega in telesnega zdravja. Pogostejše doživljanje sreče, zadovoljstva, upanja, smisla, zanosa je povezano z večjim občutkom kakovosti življenja, odpornost na stres pa je pomemben dejavnik stanja imunskega sistema. Kot ugotavljajo raziskave, sta psihično blagostanje in telesno zdravje zelo povezana. Predanost, vztrajnost in miselna naravnanost pa so lahko celo bolj pomembni dejavniki uspeha v življenju kot količnik inteligentnosti.

Pozitivna edukacija prenaša spoznanja, metode in tehnike uporabne pozitivne psihologije v šolsko okolje, pri tem pa razume šolo kot okolje, v katerem učenci ne razvijajo le svojih intelektualnih in kognitivnih zmožnosti, pač pa razvijajo tudi široko paleto psihosocialnih in drugih veščin in moči, značajskih moči, vrlin in kompetenc, ki so osnova za stabilno in trajno duševno blagostanje. Njen osrednji cilj je zagotavljanje spodbudnih pogojev za razcvet in dobro duševno počutje vseh članov šolske skupnosti: učencev, učiteljev in drugih.

Kot opozarja doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, je bil v šolstvu dolga leta osrednji cilj učna uspešnost in osrednje merilo uspešnosti šol učni rezultati. V zadnjih letih pa vse več šol, šolnikov in drugih strokovnjakov izpostavlja potrebo po bolj celostnem razvoju otrok in mladostnikov, z okrepljeno pozornostjo na njihovo počutje in psihično blagostanje. Podatki o naraščajočih znakih psiholoških stisk in težav pri otrocih in mladostnikih še posebej kličejo k preventivnem pristopu k zagotavljanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. 

"Razumevanje, ki šole vidi kot ustanove, katerih vloga sega onkraj utrjevanja učnih kompetenc tudi na področje celostnega razvoja pomembnih življenjskih veščin, je vse bolj prisotno. Vse bolj jasno je, da je pomembna naloga in dolžnost šol ne le posredovanje kakovostnih znanj, pač pa tudi spodbujanje razvoja veščin in moči, ki so temelj psihičnega blagostanja, zadovoljstva, sreče, optimizma. To ne pomeni, da bi se šole morale odpovedati tistemu delu svojega poslanstva, ki krepi intelektualne in kognitivne kompetence; pač pa potrebo po tem, da jim komplementarno pridružijo učenje in krepitev veščin in moči za zagotavljanje optimalnega delovanja in počutja svojih učencev in zaposlenih. Za to pa šole in učitelji potrebujejo nove strategije in orodja – in prav pozitivna edukacija in pozitivna psihologija sta lahko pomemben vir takšnih orodij, strategij in intervenc," poudarja dr. Kristjan Musek Lešnik. Pozitivna edukacija povezuje tiste pristope pri izobraževanju, ki poudarjajo, da je tako kot širjenje znanja šolajočih otrok in mladine pomembna naloga izobraževanja tudi razvijanje in krepitev tistih njihovih veščin, ki jim bodo pomagale živeti polno in zadovoljno življenje.