Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19 podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija z možnostjo podaljšanja še do konca septembra. "S prvimi tremi paketi ukrepov smo do sedaj uspeli ohraniti 260.000 delovnih mest," je zjutraj povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

NOVO V KOPRU IN ANKARANU, PARKIRAJ VARNO IN BREZ DOTIKA, Z APLIKACIJO, KI POVEZUJE VSO OBALO: Brez plačevanja z gotovino in brez skrbi o poteku parkirnine (VIDEO)

Skupina EasyPark je vodilni globalni ponudnik digitalnih parkirnih rešitev, ki s svojo storitvijo pokriva na milijone parkirnih mest po svetu. S svojo intuitivno aplikacijo ponuja registriranim uporabnikom najučinkovitejšo rešitev iskanja parkirnega mesta v več kot 1900 mestih v Evropi. Pametna storitev EasyPark je bila od leta 2001 prejemnica že številnih nagrad.

Nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalce ne bo mogel organizirati dela na domu, bo do konca septembra prevzela država. Višina nadomestila bo odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni, pri čemer bodo tisti, ki jim bo karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo v času opravljanja dela, prejeli nadomestilo v višini, kot če bi delali. Medtem tisti, ki bodo zavestno odšli v državo z rdečega seznama in jim bo ob vrnitvi odrejena karantena, povračila razen v določenih primerih ne bodo prejeli. Poslanci so se s tem večinoma strinjali. "V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do različnih izigravanj," je menila Mojca Žnidarič (SMC).

Za državljane držav s slabo epidemiološko sliko zakon predvideva možnost dovoljenja vstopa v državo z namenom tranzita, pri čemer je predviden poseben obrazec, ki ga morajo imeti pri sebi ves čas zadrževanja v naši državi. Dovoljenje lahko traja največ 12 ur, kar se je marsikomu zdelo preveč. Bojana Muršič (SD) je denimo menila, da bi šest ur zadoščalo. "Tranzit je namenjen temu, da Slovenijo nekdo čim prej zapusti," je opozorila. Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter Zavodu RS za zaposlovanje namerava vlada v proračunu zagotoviti 31 milijonov evrov. Predvsem domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja, v tej krizi se je še posebej potrdilo, je pojasnil Cigler Kralj.

Koriščenje turističnih bonov, ki so se po ministrovih besedah izkazali za pravo uspešnico, bo po novem mogoče tudi v tistih nastanitvenih obratih, ki dejavnost opravljajo samo sezonsko, oz. v vseh nastanitvenih obratih in ne le pri tistih, ki so bili v register vpisani marca ob razglasitvi epidemije. V opoziciji bi možnost koriščenja bonov podaljšali do konca februarja 2021, vendar DZ dopolnila ni sprejel. So pa od Mojce Škrinjar (SDS) dobili odgovor, da bi bilo vredno o predlogu razmisliti, vendar šele ob pripravi proračuna za prihodnje leto. "To proračunsko leto je pač omejeno," je dejala.

Študentske bone za prehrano bo letos izjemoma mogoče koristiti tudi v drugi polovici julija, kar je dva tedna dlje kot doslej, delodajalcem pa se zamika rok, do katerega morajo po zaključku šolanja zaposliti svojega štipendista. Z namenom preprečevanja širjenja okužb predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja aplikacije za pametne telefone, katere namen je obveščanje uporabnikov o stikih z okuženimi in osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne, zaradi česar so te določbe deležne kritik o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. Opozicija je poskušala na seji matičnega delovnega telesa celotno poglavje o aplikaciji iz zakonskega besedila črtati, a ji ni uspelo. Interventna zakonodaja bo morala biti po besedah Tine Heferle (LMŠ) namenjena predvsem vsebinam ekonomske in socialne narave, ne pa represivnim ukrepom. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je napovedala, da se nameravajo s preostalimi opozicijskimi strankami uskladiti o ustavni presoji določb zakona o mobilni aplikaciji.

V koaliciji so medtem poudarjali, da bo mobilna aplikacija v pomoč zdravstvenim delavcem. "Bila bi v veliko pomoč epidemiologom, ki veliko časa porabijo za to, da najdejo čim več stikov okuženih," je dejala Tadeja Šuštar (NSi). Na ministrstvu za zdravje mobilno aplikacijo podpirajo. Večina prenosov okužbe z novim koronavirusom se zgodi v začetnem obdobju bolezni oz. že nekaj dni pred pojavom simptomov in mobilna aplikacija bi omogočila, da bi sami opozorili svoje stike, naj stopijo v stik z zdravnikom, je pojasnila država sekretarka Tina Bregant.

"Prepričana sem, da si bodo aplikacijo naložili zlasti tisti, ki se čutijo odgovorne za druge," je dejala državna sekretarka in zagotovila, da aplikacija ne bo služila za nadzor nad izpolnjevanjem pravil in tudi ne bo sledila uporabnikovi lokaciji. Robert Polnar (DeSUS) je ob tem izpostavil, da je osnovna človekova pravica do življenja. "Če je ogrožena pravica do življenja, potem so vse ostale pravice dobesedno zanemarljive. Zakaj? Mrtvega človeka človekove pravice pač ne zanimajo," je dejal.

Peter Geršak z ministrstva za javno upravo je zagotovil, da bo aplikacija zagotavljala anonimnost, sicer pa z njenim razvojem še niso začeli, saj še ne vedo, v kakšni obliki bo zakon sprejet. Dobre rezultate naj bi dajala že v primeru, da si jo bo na svoje pametne telefone naložilo več kot deset odstotkov prebivalcev.