Potrebujemo Evropo s socialno, ne denarno etiko

Trst

Tržaški pisatelj Boris Pahor je danes v Bruslju prejel nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament za spodbujanje evropskega duha. Kot častni govorec na podelitvi je poudaril, da potrebujemo Evropo s socialno, ne denarno etiko in z aktivno, ne papirnato identiteto, ter si zaželel, da bi Slovenci našli enotnost za rešitev države.

Pahor je povedal, da se čuti počaščenega ob prevzemu priznanja "za evropskega človeka", ter se zahvalil slovenskim evroposlancem, da so se v primeru njegove kandidature za nagrado poenotili. "Želel bi, da bi se tudi drugače našla enotnost za rešitev slovenske države," je poudaril.

Sicer pa je okrcal evropske politike, ker "imajo opravka v glavnem samo z denarjem, z ekonomskimi zadevami, ki niso glavni element rešitve v smislu socialne države, socialne Evrope, ki skrbi za uboge". Danes je po njegovih besedah v Evropi preveč ubogih ljudi, kar ni dobro za njen ugled.

 

Evropa si mora izoblikovati identiteto

Kritičen je tudi zaradi premalo vidne vloge Evrope v svetu in zaradi njene papirnate identitete: "Evropa bi morala imeti svojo unijo, ki bi imela pomembnejšo vlogo, svojo besedo, ki bi veljala v svetu ... Mora imeti svojo identiteto in to identiteto si mora šele ustvariti. Ta obstaja na papirju, morala pa bi tudi v aktivnem življenju."

Pahor je ob tem v svojem nagovoru v francoščini opozoril na tveganja, ki se jih Evropejci pogosto ne zavedajo in jemljejo svobodo za nekaj samoumevnega. "Upamo, da smo bili cepljeni proti diktaturi, a ne moremo biti prepričani, kako bo jutri ... Mladi morajo to vedeti," je poudaril.

Tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je podelil nagrade, je v pričakovanju evropskih volitev maja prihodnje leto opozoril, da je v Evropi vse več strank, gibanj in ljudi, ki želijo uničiti evropski projekt. Te stranke pridobivajo vse več glasov, "ne smemo podcenjevati tveganja", je izpostavil.

Nagrado prejel s strani Evropskega parlamenta

Boris Pahor je prejel nagrado Državljan Evrope 2013, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom in skupinam za spodbujanje boljšega razumevanja in tesnejšega povezovanja med Evropejci ter za prispevek h krepitvi evropskega duha. Pahor je bil edini govorec med nagrajenci in sploh častni govorec na podelitvi. Nagrajencev je sicer 43 iz 21 članic EU.

Pahorjevo kandidaturo so vložili slovenski evropski poslanci na pobudo Mojce Kleva Kekuš. Predlagali so ga, ker je "kot kritični pisatelj in veliki intelektualec neprecenljivo vplival na slovenski jezik ter na kulturni razvoj območja med Italijo in Slovenijo".

Pahor je pomemben Slovenec in veliki Evropejec, ki uživa velik ugled tako v Sloveniji in Italiji kot v mednarodnem prostoru. Ta nagrada bi ob njegovem 100. življenjskem jubileju tako pomenila veliko priznanje za njegovo življenjsko delo, je ob vložitvi kandidature pojasnila pobudnica.

Boris Pahor, ki je avgusta dopolnil 100 let, je eden najbolj znanih slovenskih pisateljev. V Evropi je zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč. V Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po družbeno-političnem angažmaju.

Med Pahorjevimi deli so, poleg najbolj znane Nekropole, zelo znani tudi zbirka novel Grmada v pristanu ter romana Nomadi brez oaze in Spopad s pomladjo. S svojimi deli je zaslovel najprej v tujini, šele pozneje so njegovo pisavo prepoznali v domovini. Že večkrat je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost.

Deli novico:

Marjan |  17 .10. 2013 ob  07: 11
Res je sociale v Evropi vedno manj, kapital je prevzel primat v vrednotah, za ostalo se ne zanima.
Zdaj se ponavlja zgodovina.
Nemci so razsuli Evropo l.1914, potem so jo razsuli leta 1940,
tudi zdaj jo sesuvajo z svojim trdim stališčem varčevanja.
Južni del Evrope je vedno revnejši, severni,oziroma Nemčija vedno bogatejša.
To se ne more dobro končati.