Dolgovi se niso nakopičili zaradi slabega poslovanja ali zgrešenih investicij, ampak predvsem zaradi lakomnosti lastnikov in uprav, ki so si pred krizo sposojali denar. Takrat nihče ni razmišljal o tem, da bo potrebno ta denar tudi vrniti. 

Danes pa sta obe družbi kljub solidnemu tekočemu poslovanju v škripcih zaradi teh bremen iz preteklosti. Hoteli Bernardin so imeli lani iz poslovanja 1,5 milijona evra dobička (preko 37 milijonov prihodkov), Istrabenz turizem pa kar štiri milijone dobička (preko 46 milijonov prihodkov). A zgodba se povsem obrne, ko pogledamo obveznosti. 

Zgodbe neprevidnega zadolževanja

Uprava hotelov Bernardin se te dni pogaja za reprogram posojil. Bernardin ima za 50 milijonov posojil, Istrabenz Turizem pa vrtoglavih 70 milijonov. Prvi so dolg pridelali predvsem z dograditvami in obnovami, velik del odpade tudi na jamstva za posle poropadlih Zvon ena in Zvon dva.

Največje breme Istrabenz turizma pa je vložek v prenovo Palacea, hotela, s katerim sedaj upravlja veriga Kempinski. Najbolj logična poteza bi lahko bila prodaja, a porajata se dve težavi. Prva je ta, da kupcev trenutno ni, druga pa je ta, da je bila naložba v hotel že dvakrat deležna slabitev, tako je sedaj vreden le 40 milijonov evrov. To pa je znesek, ki je kar trikrat nižji od vloženega. 

Odprodaja premoženja je želja tudi pri hotelih Bernardin, ki prav tako ne najdejo kupca za svoja kompleksa Salinera (v Strunjanu) in San Simon (v Izoli). Zato ne čudi zaskrbljenost, kaj bo z omenjenima podjetjema in ali je možen dogovor z bankami. Skupno je v igri preko 1000 delovnih mest. 

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Cimos naj bi v BiH zaprl dve tovarni

Stepišnik: "Dolgove je treba reprogramirati!"

Družbe v obalno-kraški regiji lani spet negativno