Pri prijavni točki Spletno oko ključne podatke za lani predstavljajo v letnem poročilu. Kot ugotavljajo, se je pri prijavah spolnih zlorab otrok v primerjavi s predhodnim letom občutno povečalo tako število prijav kot tudi nezakonitih primerov. Porast pripisujejo zlasti intenzivni kampanji ozaveščanja o problematiki posnetkov spolnih zlorab otrok in o možnostih prijave na njihovo točko.

Sporne primere so posredovali v pregled in obravnavo policiji in prijavnim točkam držav, kjer so se vsebine nahajale - najpogosteje je bilo to v ZDA in na Nizozemskem.

Med prijavami, posredovanimi organom pregona, največji delež predstavljajo posnetki, na katerih so otroci, stari od 7 do 10 let (37 odstotkov). Občutno pa je lani narasel delež posnetkov z najmlajšimi žrtvami, starimi do 6 let. Slednjih je bilo 20 odstotkov vseh, medtem ko jih je bilo leto poprej 14 odstotkov, leta 2017 pa osem.

Še porasel je tudi delež posnetkov, ki so prikazovali hujše oblike spolnih zlorab. Delež teh je bil 61-odstoten (lani 55-odstoten). Na posnetkih spolnih zlorab sicer že več let kot žrtve prevladujejo deklice.

Na prijavno točko Spletno oko so lani dobili tudi 773 prijav primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora na internetu, kar je nekoliko več kot leto prej. Ocenjujejo, da je bilo potencialno kaznivih 90 primerov oz. 55 več kot lani. Na policijo so po pregledu prijav podali 21 kazenskih ovadb.

Pri primerih, posredovanih policiji, je šlo najpogosteje, in sicer v 42 odstotkih primerov, za sovražni govor na osnovi nestrpnosti do prebežnikov. 23 odstotkov primerov so predstavljale prijave nestrpnega govora proti pripadnikom islamske veroizpovedi.

"Omenjeni kategoriji se v veliki meri prepletata in če bi deleže sešteli, bi obe kategoriji skupaj dosegli skoraj dve tretjini (65 odstotkov) vseh primerov domnevno nezakonitega sovražnega govora," v sporočilu ob izidu letnega poročila ugotavljajo pri Spletnem očesu. Enajst odstotkov primerov pa se je po njihovih navedbah nanašalo na nestrpnost v povezavi s političnim ozadjem.

Med vsemi prijavami, ki so lani prispele na Spletno oko, je bilo 35 odstotkov takih, ki so jih opredelili kot družbeno nesprejemljiv sovražni govor, 36 odstotkov primerov je predstavljal žaljivi govor, 13 odstotkov primerov pa so ocenili kot domnevno nezakonit sovražni govor. Največ prijavljenih vsebin se je nahajalo na družbenih omrežjih, nekaj manj na novičarskih portalih, nekaj pa tudi na forumih.

Spletno oko je ena od treh komponent Centra za varnejši internet, ki deluje pod okriljem Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, mreže ARNES, Zveze prijateljev mladine Slovenije in Zavoda MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije). Prijave sprejema od leta 2007.