PONOVNO SE ODPIRA KAMNOLOM GRIŽA, V KUBEDU SO NA NOGAH: Ne le miniranje, tudi odlagališče gradbenih odpadkov in asfaltna baza

Koper

Ko je propadli gradbeni velikan Primorje leta 2012 končal v stečaju, so se dela v Kamnolomu Griža ustavila. Zdaj se je pojavil investitor, podjetje VOC Ekologija iz Šentjurja, ki je od Primorja v stečaju odkupil petino zemljišč v kamnolomu. Kot je razvidno iz poziva k oblikovanju izhodišč za pripravo koprskega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPP), namerava investitor še 12 let minirati, nato pa sanirati prostor z "vgradnjo trajnih viškov materiala", vzpostaviti regijski center za gradbene odpadke ter urediti asfaltno bazo. Podjetje VOC Ekologija je v lasti znanega šentjurskega poslovneža Romana Moškotevca, ki je lastnik več podjetij, med drugim VOC Celje, ki ima koncesijo za zimsko vzdrževanje državnih cest, ukvarja pa se tudi z gradnjo objektov in asfaltiranjem cest.

A pojdimo najprej v Kubed, kjer so domačini ustanovili Civilno iniciativo Griža Rižana. Kot pravijo, se jim je po letu 2012, ko so zaprli kamnolom, komaj uspelo malce odpočiti od hrupa, prahu in tresljajev, opomogla si je narava in predvsem življenje v reki Rižani. Podatki, s katerimi so nas seznanili, so osupljivi. Mimo hiše na naslovu Kubed 1 se je od leta 2000 do 2012, ko so bila dela na avtocestah na višku, po makadamski cesti dnevno peljalo tudi 600 tovornjakov. Posledica? Neprestano tresenje tal in razpoke na hišah. Krajani zdaj trepetajo, da bi se kaj takega ponovilo.

Ko so prizadeti krajani poskušali od Primorja iztožiti odškodnino za nastalo škodo na objektih, od vsega skupaj ni bilo nič. Novi investitor naj bi ob tem dejal, da ima sam zavarovanje sklenjeno za večjo vsoto, kot ga je imelo Primorje. Takšne navedbe se domačinom zdijo preprosto nizkotne. Rudarska dela naj bi v kamnolomu Griža opravljali še 12 let.

"Tudi mi se držimo za glavo ob takih podatkih," pravi Jože Kržišnik iz Civilne iniciative Griža Rižana. Od kamnoloma je vas oddaljena približno 500 metrov, a glede na to, da namerava šentjurski investitor območje razširiti, bo prva hiša praktično oddaljena le še 300 metrov. Med drugim namerava zgraditi nov priključek na državno cesto Črni Kal–mejni prehod, za potrebe sanacije pa izvajati miniranja.

Krajane seveda zanima, kolikšen bo obseg miniranj, za koliko se bo povečala prometna obremenitev v okoliških vaseh in kolikšna bo letna količina gradbenih odpadkov. Skrbijo jih vplivi eksplozij na okolje, onesnaževanje reke Rižane, zapraševanje kmetijskih površin, jakost hrupa, onesnaževanje z gorivi, vplivi na podzemno vodo. Ko so podjetje VOC Ekologija vprašali, ali lahko pride do odlaganja nevarnih odpadkov, so dobili odgovor: "Izvajanje dejavnosti je pod nadzorom rudarske in ostalih pooblaščenih inšpekcij."

Kot poudarjajo krajani Kubeda, Kortin in Črnega Kala na večino postavljenih vprašanj od VOC Ekologije niso dobili odgovorov, ali pa so ti bili zelo nejasni in splošni. Predvsem jih motijo polresnice, tako na strani investitorja kot Mestne občine Koper. Med drugim, da regija nima centra za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Kot poudarja Kržišnik:

"Ne drži, center za ravnanje z gradbenimi odpadki je v Izoli in ga vodi Komunala Izola. Kot tudi ne drži, da občina nima asfaltne baze. Osem kilometrov zračne razdalje je do kamnoloma Črnotiče, kjer ima asfaltno bazo podjetje Asfalti Ptuj. Veliko je polresnic, ki so uporabljene za opravičevanje nekih programov."

Investitor je od Primorja v stečaju odkupil približno 20 odstotkov od 22 hektarjev velikega kamnoloma, preostali 80-odstotni večinski delež je v lasti države oziroma sklada kmetijskih in gozdarskih zemljišč. Investitor namerava območje eksploatacije povečati za petino.

Oglasili so tudi v Ribiški družini Koper, kjer pravijo, da bo ponovno obratovanje kamnoloma Griža imelo pogubne posledice na floro in favno reke Rižane. Skozi kamnolom teče potok, ki je ob večjih nalivih v času obratovanja kamnoloma s seboj prinesel droben kamnit prah, ki nastaja ob mletju apnenca, in v Rižani nato tvoril gosto belo emulzijo, da je bilo dno reke v dolžini več kilometrov prekrito z belim muljem, ki je nastajal z usedanjem drobnih delcev, ponekod debelim tudi več kot pet centimetrov.

Mulj je zadušil talno rastlinje in mikroorganizme, s tem pa vzel ribam hrano.

"Takrat smo večkrat obvestili pristojne organe, žal epiloga zaradi počasnega odziva ustreznih služb nismo dočakali, ker je Primorje prej propadlo. Smo si pa ribiči po zaprtju kamnoloma vseeno oddahnili, saj smo vedeli, da se bo ekološko stanje v Rižani po naravni poti in z vlaganjem mladic rižanske postrvi v nekaj letih izboljšalo," so zapisali.

Ob tem predlagajo, da se kamnolom čim prej sanira, ozeleni in za vedno zapre, saj bo vsaka ponovna podelitev rudarskih pravic skrajno škodljiva za reko Rižano.

Krajani združeni v civilno iniciativo med drugim zahtevajo sanacijo kamnoloma brez miniranja in brez odprtja centra za predelavo gradbenih odpadkov ter brez širjenja, sanacijo izključno z apnencem iz kamnoloma in brez vnašanja onesnaženih zemljin.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Cazzimperio  |  27 .01. 2021 ob  22: 17
19
Župani štirih občin morajo odločno reči NE.
USTANOVITI REGIJO ISTRO In še upreti centralizaciji Zabarjev. Gospod naj si odpre kamnolom doma v rojstnem kraju.
Odločen NE tem okoljskim okupatorjem.
Rok1975 |  27 .01. 2021 ob  21: 44
-2
Brzan ima z veliko verjetnostjo prste vmes glede odlaganja odpadkov, tudi komunalnih, pri cemer bi bi prav ta kamnolom bil center odlaganja. To se je sigurno ze dogovarjalo, preden je ta clanek prisel na dan. Sam bo to zanikal, kot marsikatero stvar, kljub skritim interesom, pac knedl
alfa |  27 .01. 2021 ob  20: 22
mogoce vam prisluhne BRZAN,saj ste ga zaledje kopra izvolili