Povezanost morja in kopnega preko modrih koridorjev (v morju in vodnih okoljih na kopnem) ter zelenih koridorjev (na kopnem). S prepoznanimi koridorji na tej mezoravni zgolj nakazujemo glavne povezave za migracijo organizmov ter tudi pretok energije in snovi; v okviru prostorskega načrtovanja na mikroravni jih lahko s preusmeritvami in umetnimi povezavami ustrezno prilagajamo krajinskim danostim in drugim prisotnim rabam prostora.

"Močno si želim in verjamem, da bodo vlada in ostali deležnik razumeli, da je Adrion pomembna info točka in vzvod za nadaljnje aktivnosti na tem področju in da bo tudi v novi finančni perspektivi imel priložnost sodelovati v dobrobit našega okolja in širše regije," je na zaključnem dogodku dejal izolski župan Danilo Markočič.

Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam pomaga zavarovati naravo in ustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Da bi podprla cilje strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in donavsko regijo (EUSDR), je Evropska komisija financirala raziskavo v okviru programa EPPA (EU Environment Partnership Programme for Accession), v kateri so bila identificirana varstvena območja velikega pomena na Zahodnem Balkanu.

Rob krhkega klifa nad Mesečevim zalivom. Zavarovano območje obale, ki tvori pomembno hrbtenico zelene infrastrukture v Tržaškem zalivu.

Raziskava se je zaključila konec leta 2020 in naj bi pripomogla k vzpostavitvi usklajene transevropske naravne mreže (Trans-European Nature Network) ter implementaciji načrta EU za okrevanje narave v regiji.

"Priročnik je zastavljen tako, da bo lahko koristil državnim uradnikom na vseh ravneh. Na vladni in ministrski ravni, na ravni občinske uprave, koristil bo načrtovalcem razvoja v državnih službah; direktoratom za okolje in kmetijstvo, za pridelavo hrane, ribištvo, za vse, kar je povezano s turizmom, gozdarstvom in razvojem v najširšem pomenu besede. Koristil bo izobraževalnim inštitucijam na vseh ravneh, tudi za prilagajanje na podnebne spremembe. Priročnik povezuje in vsem sektorjem kaže, kako se da in mora upoštevati okolje pri načrtovanju razvoja, da bomo zdravi tudi v bodoče," pojasnjuje dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja pri EUSAIR, ki je tudi pobudnik in prvi avtor priročnika.

Soavtor priročnika Marko Starman z izolske občine pa je poskrbel predvsem za pravna izhodišča, saj je umestitev zelene infrastrukture v pravni sistem izredno pomembna:

"Umestitev zelene infrastrukture v pravni sistem je bil glavni izziv tega priročnika."

V priročniku so avtorji (dr. Mitja Bricelj, dr. Sašo Šantl, dr. Nataša Sirnik, Nina Humar, Helena Caserman, Peter Suhadolnik, Mitja Peček, dr. Rok Soczka Mandac, Štefan Trdan, mag. Marko Starman) uskladili mnenja in pristope različnih sektorjev na področju prepoznave in načrtovanj zelene infrastrukture, ki bodo v pomoč predvsem tistim, ki podajajo mnenja za uskladitev in poenostavitev postopkov pri izdaji soglasij.

Načrtovanje in izvajanje prostorskih ureditev na obali potrebuje aktivno sodelovanje, vključno z nadzorom.

Cilj priročnika je izboljšati vključevanje ekoloških sistemov in naravnih zeleno-vodnih območij – kot so gozdovi, morje, celinske vode – v procesih načrtovanja.

Avtorji želijo s priročnikov opozoriti tudi na potrebo po vzpostavitvi upravljanja z zeleno infrastrukturo in naravnimi viri, kar je eden od pogojev za uspešno medsektorsko izvajanje aktivnosti za ohranjanje zdravega in kakovostnega okolja.

Dogodek smo na Regionalu spremljali v živo, ogledate si ga lahko v spodnjem videoposnetku. Na dogodku so poleg že omenjenih spregovorili še izolski podžupan Aleksej Skok, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije na zunanjem ministrstvu Andreja Jerina, in Staša Mesec, vodilni partner projekta EUSAIR Facility Point iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

6. EUSAIR - dogodek po forumu from Regional Slovenija on Vimeo.