Približno deset odstotkov prometnih nesreč lahko povežemo z vožnjo pod vplivom alkohola, je bil jasen Vehovec. V primeru nesreč s smrtnim izidom je ta odstotek še višji, saj je v lanskem letu v vsaki peti prometni nesreči s smrtnim izidom botroval alkohol. Skupaj jih je bilo 16, v letošnjem letu je bilo takšnih že pet, policisti so torej sledi alkohola zaznali pri 17 odstotkih prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Letno policisti s testom alkoholiziranosti preizkusijo 400.000 voznikov, lani so jih 440.000 in zaznali 15.000 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, je navedel Vehovec. Tudi letos se številka približuje 200.000 preizkušenim, pri čemer so obravnavali že 5500 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Tem je Vehovec prištel še 500 voznikov, ki so vozili pod vplivom prepovedanih drog ali pa so odklonili strokovni pregled.

"Žal moramo ugotoviti, da je alkohol še vedno prevečkrat spremljevalec voznikov," je povzel. Zato želi policija vse udeležence v prometu pozvati, naj si v prihodnjih dneh pred obiskom prireditev organizirajo prevoz domov.

Ker predvidevajo, da tega poziva vsi ne bodo upoštevali, pa bodo v noči s sobote na nedeljo s 60 policijskimi patruljami izvajali t. i. maraton nadzora.

Statistika še kaže, da po alkoholu najpogosteje posegajo vozniki srednjih let. Vehovec je ob tem malce bolj izpostavil še vzhodni del države, "ampak to ni nobeno pravilo". Po vsej državi se namreč lahko zgodi, da vozniki za volan sedejo pod vplivom alkohola.

Pri mlajših voznikih pa medtem izstopa problematika prepovedanih drog, ki je po Vehovčevih navedbah v vzponu. "Veliko je žal prisotnega kokaina, pogosta pa je konoplja," je bil konkreten.

Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom, je Generalna policijska uprava (GPU) zapisala na svoji spletni strani. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat.

Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri, so navedli na GPU. Večajo se opazne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko tudi usodne posledice.

Skupno je v letu 2022 zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa, kar znaša 39 odstotkov vseh umrlih, so dodali.