Pred nami so meseci, v katerih je neprilagojena hitrost na slovenskih cestah še posebej pereč problem, je na novinarski konferenci opozoril direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar.

Neprilagojena hitrost vožnje je namreč med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Zaradi neprilagojene hitrosti so lani pri nas našteli 2982 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov več kot v letu 2020. Zelo zaskrbljujoče pa so posledice, saj je lani zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 oseb, enako kot v 2019, in kar 81 odstotkov več kot leta 2020. Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov in voznikov motornih koles.

Največje tveganje za nesrečo predstavljajo hitrost, alkohol in telefon

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se delež kolesarjev povečuje, s sedmih na 12 odstotkov v zadnjem petletnem obdobju, so izpostavili na agenciji.

Podatki tudi kažejo, da zaradi neprilagojene hitrosti največ prometnih nesreč povzročijo vozniki v starosti od 18 do 34 let. Z delavnicami mlade intenzivno ozaveščajo, naj izključijo dejavnike tveganja za nastanek prometnih nesreč. To so neprilagojena hitrost, alkohol in mobilni telefon, še posebej usodna pa je kombinacija teh treh dejavnikov.

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi med vikendom. Lani je 20 oseb umrlo v soboto in nedeljo, kar je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 umrlih zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo med 20. in 1. uro. "Preplet teh dejavnikov za najbolj usodne posledice je več kot očiten: alkohol, vikend, neprilagojena hitrost in nočne ure," je opozoril Hribar.

Da bi javnost opozorila na pomen vožnje s prilagojeno hitrostjo, ustrezno varnostno razdaljo in na pomen zaviralne poti, je agencija za varnost prometa pripravila novo medijsko kampanjo Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj. Z njo po besedah vodje sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa na agenciji Anamarie Hren ciljajo na vse udeležence v cestnem prometu.

Maraton hitrosti ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi

Po njenih besedah so mladi od 18 do 24 let statistično precej bolj rizični kot starejši vozniki, so pa lani največ smrtnih prometnih nesreč povzročili stari med 45. in 54. letom starosti. Največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi na cestah v naselju, lani jih je bilo prek 1500. Sicer pa je v obdobju 2013–2021 zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah umrlo kar 356 oseb, je povedala Hrenova.

Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je posebej izpostavil voznike motornih koles. Lani jih je na slovenskih cestah umrlo kar 31, od tega skoraj polovica zaradi neprilagojene hitrosti. Opozoril je na spomladanske mesece, saj je lani do konca maja umrlo kar 12 voznikov motornih koles ali mopedov.

Tako tudi akcija Hitrost ni naključno izbrana za pomladni čas. Vehovec je napovedal, da bodo ta teden policisti poostreno nadzirali hitrost voznikov, za četrtek pa je napovedal nov maraton nadzora hitrosti. Ta ne bo potekal samo v Sloveniji, ampak tudi po Evropi.

Pri nas bodo policisti v okviru maratona delovali na okoli 600 lokacijah, ki jih bodo predhodno objavili, s čimer želijo pokazati, da želijo delovati predvsem preventivno, je poudaril Vehovec. Ob tem je povedal še, da policija podpira tudi vse preventivne in druge aktivnosti agencije, lokalnih skupnosti in upravljavcev cest.