Območja tveganja so povezana z več kot 40 odstotki svetovnih mest, prebivalci tistih mest, kjer je zdravstvena infrastruktura v slabem stanju, pa so dodatno ogroženi. Pretežno je govora o jugovzhodni Aziji in podsaharski Afriki. Tako kot v primeru covida-19, pa bi lahko vpliv prehajanja virusa z živali na ljudi postal globalen.

Znanstveniki iz Avstralije, Velike Britanije, Indije in Etiopije so ustvarili zemljevid, ki prikazuje najbolj ranljiva mesta po vsem svetu. Prispevek z naslovom Od kod naslednja pandemija? je bil objavljen v strokovni reviji One Health, seznam mest z rumene, oranžne in rdeče cone pa je javno dostopen.

"Naša nova raziskava preučuje mesta interakcije med človekom in divjino, opisuje zdravstvene sisteme in elemente globalizacije, da bi pokazala, kje lahko prelivanje virusov povzroči širjenje bolezni in nove pandemije," pravi glavni avtor študije dr. Michael Walsh s šole za javno zdravje univerze v Sydneyu.

Čeprav so imele države z nizkimi in srednjimi dohodki največ mest na območjih, razvrščenih v skupino največjega tveganja za širjenje virusov, je visoko tveganje na teh območjih v veliki meri posledica slabo razvitega zdravstvenega sistema. Po drugi strani pa so na seznamu mesta iz držav z visokim dohodkom z bolj razvito zdravstveno infrastrukturo zaradi izrednih pritiskov bogatih držav na prosto živeče živali, ki vztrajajo pri netrajnostnem razvoju.

Pri delu na zemljevidu tveganj so raziskovalci najprej identificirali področja z največjim mešanjem divjih živali in ljudi, kjer bi pričakovali najpogostejše prelivanje. To sta 'rumeni' in 'oranžni' coni dvosmerne in trosmerne interakcije med ljudmi, udomačenimi in divjimi živalmi. Nato so ugotovili lokacije, kjer območja stikov z nevarnostmi sovpadajo s slabimi zdravstvenimi sistemi, ki bi po prelitju lahko postali trajne verige prenosa okužbe, tako imenovane 'rdeče opozorilne cone'.

Sčasoma so našteli mesta znotraj ali v dosegu 'prenašalskih' območij, močno povezanih z globalno mrežo letalskih potovanj, tako da lahko služijo kot poti za prihodnje pandemije. Imena mest na opozorilnih območjih lahko vidite s povečevanjem zemljevidov z visoko ločljivostjo.

Potrjeno je bilo, da je približno 43 odstotkov mest od rumenih in oranžnih prelivov oddaljeno manj kot 50 kilometrov. Manjše, a še vedno veliko mest je zlahka dosegljivo z rdečimi conami: 14,2 odstotka jih je povezanih z izbruhom virusa pri divjih sesalcih, 19,6 odstotka pri divjih pticah.

Dr. Walsh se zavzema za izboljšanje sistemov za ohranjanje habitatov in zdravstvenih sistemov, pa tudi za okrepljen nadzor na letališčih kot zadnjo obrambno črto. "Stroški bi bili veliki, vendar bi bila cena, ki bi jo plačali, manjša od tiste, ki bi jo nova pandemija pustila človeštvu," pravi.