Kot je pojasnil, je Slovenija pred približno mesecem dni podprla Ruttejevo kandidaturo za generalnega sekretarja, ki je bil tedaj edini kandidat. Pred nekaj tedni pa je kandidaturo napovedal še romunski predsednik Iohannis.

Njegovo kandidaturo je Slovenija vzela "zelo resno", predvsem zaradi regionalne uravnoteženosti, je povedal Golob. To sicer še ne pomeni, da bo spremenila odločitev, ampak bo obe kandidaturi temeljito preučila.

Premier je poudaril, da kandidat na koncu potrebuje soglasno podporo držav članic zavezništva.

Naslednika Jensa Stoltenberga na čelu Nata naj bi naznanili še pred julijskim vrhom zavezništva v Washingtonu. Za glavnega favorita sicer velja Rutte, ki si je doslej zagotovil podporo več držav, vključno s pomembnimi glasovi ZDA, Velike Britanije in Nemčije.

Izvolitev Rutteja lahko prepreči Madžarska

Kandidat za izvolitev potrebuje soglasno podporo vseh 32 članic, kar pa bi nizozemskemu premierju lahko preprečila Madžarska. Budimpešta je namreč v začetku meseca sporočila, da Rutteja za novega generalnega sekretarja Nata ne namerava podpreti.

Trenutnemu generalnemu sekretarju Stoltenbergu, ki je danes na sedežu zavezništva v Bruslju sprejel premierja Goloba, se mandat izteče 1. oktobra letos.

"Slovenija je že dve desetletji visoko cenjena in pomembna zaveznica v Natu. Cenimo njen prispevek h kolektivni obrambi in skupni varnosti," je na skupni novinarski konferenci z Golobom povedal Stoltenberg.

Golob: Pripravljeni smo prispevati več

Izpostavil je vlogo, ki jo Slovenija igra pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako na Kosovu, kot tudi v BiH. Ob tem je pozdravil napoved premierja Goloba, da namerava Slovenija povečati prisotnost v Natovi misiji na Kosovu Kfor.

Golob je sicer pojasnil, da konkreten načrt za to še ni bil sprejet. "Smo pa danes izrazili pripravljenost, da prispevamo več, predvsem za stabilnost regije Zahodnega Balkana," je povedal.

Generalni sekretar Nata je obenem poudaril, da se Slovenija ne osredotoča zgolj na izzive v neposredni soseščini, ampak gleda tudi širše. Na to kaže njeno sodelovanje v Natovih bojnih skupinah v Latviji in na Slovaškem.

V zadnjih treh letih je Slovenija povečala naložbe v vojsko za 70 odstotkov

Pozdravil pa je tudi dejstvo, da je začela povečevati izdatke za obrambo, in načrt, v skladu s katerim bi do leta 2030 izdatke za obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Pozdravljam, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam sicer, da bo lahko cilj dosegla hitreje," je povedal.

Premier je medtem glede izdatkov poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov.

"To resnično kaže našo pripravljenost, da izpolnimo svoje zaveze. Ker ne gre samo za to, da porabimo več denarja, ampak tudi za to, kako ga porabimo," je povedal.

Slovenija je sicer glede na pretekli teden objavljeno letno poročilo lani za obrambo namenila 1,33 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko.

Poročilo je pokazalo tudi na nizko javnomnenjsko podporo zavezništvu in obrambnim izdatkom med Slovenci, čemur premier ne želi dajati prevelikega poudarka. Razlogov za nihanje podpore je po njegovem mnenju več.

"Širjenje propagande iz držav Zahodnega Balkana, pa tudi iz Rusije zagotovo ne prispeva k okrepitvi podpore v Sloveniji," je povedal. Meni sicer, da je javnomnenjska podpora še vedno dovolj visoka.

Premier in generalni sekretar sta spregovorila tudi o nadaljnji podpori Ukrajini, pri čemer je Golob poudaril pomen enotnosti, ki jo je treba ohraniti. Izrazil je upanje, da se bo ta enotnost v luči julijskega vrha zavezništva ob 75. obletnici njegovega obstoja še okrepila.

Golob se je danes mudil na svojem prvem dvostranskem obisku na zvezi Nato. Sedež zavezništva je obiskal približno en teden pred 20. obletnico pridružitve Slovenije zavezništvu.