V skladu z dogovorom se namreč s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat, in to s 1. aprilom prihodnje leto, takrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig.

Dogovor določa tudi višji regres za prehrano, in sicer se bo iz sedanjih 4,94 evra povišal na 6,15 evra na dan. Prav tako bodo javni uslužbenci, ki jim je bil sicer letošnji regres za letni dopust že izplačan, dobili še poračun do višjega regresa, ki je določen glede na plačni razred zaposlenega, pri čemer bodo tisti nižje na plačni lestvici dobili več.

Finančni učinek dogovora vladna stran ocenjuje na 611 milijonov evrov. Danes ga je podpisalo 28 od 46 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, nekaj pa jih je še napovedalo podpis.

Hkrati z dogovorom so danes podpisovali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi se namreč deloma realizirajo vsebine iz dogovora. Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo, in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po podpisu dejala, da so se dogovorili tudi, da takoj po podpisu tega dogovora in aneksov h kolektivnim pogodbam začnejo pogajanja o sistemskih spremembah plačnega sistema in najpozneje do 30. junija prihodnje leto predlagajo nek nov dogovor o prihodnosti plačnega sistema v javnem sektorju "in kako ponovno ovrednotiti delo tudi v odnosu do minimalne plače".

"Dogovor vsebuje klavzulo, če smem temu tako reči, ki zavezuje tako vlado kot sindikalne strani, da se prioritetno lotimo prav vprašanja zaposlenih, ki so danes pod minimalno plačo oziroma okoli minimalne plače," je navedla. Po njenih besedah vlada torej ni pozabila najšibkejših. "Vlada se je odzvala na zaostrene razmere, ki so prisotne v družbi in to prepoznala tudi skozi ta dogovor, kjer smo naslovili tako draginjo, inflacijo in naslovili tudi najšibkejše v javnem sektorju," je še navedla ministrica.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ugotavljal, da število podpisnikov na nek način sporoča, da je vsebina dogovora sprejemljiva za večino sindikatov. Je pa obenem opozoril na predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ostaja s sindikati deloma neusklajen. Odpira namreč t. i. plačni strop, s čimer bo javnim uslužbenkam in uslužbencem omogočil, da napredujejo višje od 57. plačnega razreda. Vendar pa hkrati niso rešili tudi vprašanja kompresije v spodnjem delu plačne lestvice, kjer se vedno več delovnih mest s srednjo, tudi višjo stopnjo izobrazbe z odgovornimi in zahtevnimi nalogami "utaplja v minimalni plači".

"Tu nas čaka zahtevnejši del naloge in pravi preizkus tako za sindikate kot za vlado, ali bomo uspeli rešiti to ključno vprašanje plačnega sistema," je menil Štrukelj. Reševanja tega problema po njegovih besedah ni več mogoče odlagati, saj je vsako leto, ko ga odložijo, problem večji in težje rešljiv.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek je pojasnil, da so bila pričakovanja sindikatov ob začetku pogajanj izjemno velika, saj se vrsto let na področju plač ni dogajalo tako rekoč nič. Želeli so se spopasti s tremi ključnimi izzivi: usklajevanjem vrednosti plačnih razredov, odpravo nesorazmerij pri vrednotenju delovnih mest in uravnilovko v spodnji tretjini plačne lestvice.

"Kar smo v teh pogajanjih dosegli, predstavlja nek kompromis, ki vsaj v določeni meri naslavlja vsakega od teh treh izzivov," je menil Počivavšek. Zagotovo pa to ne pomeni konca nobenega od teh treh izzivov, je dodal. Po njegovih besedah bo namreč treba prekiniti slabo prakso, ko se vrednosti plačnih razredov 11 let niso usklajevale, in usklajevanje vrednosti plačnih razredov izvajati redno. Odprava nesorazmerij, kjer je bil narejen prvi korak, bo terjala še velik dodaten napor, kot enega pomembnejših izzivov pa je tudi Počivavšek navedel odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Jakob Počivavšek

Tudi on je ugotavljal, da je "nekaj grenkega priokusa" ob današnjem podpisu dogovora zaradi deloma neusklajenega predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj so sindikati pričakovali, da se bo odprava plačnega stropa obravnavala skupaj s sistemskimi spremembami plačnega sistema in omenjeno odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.