Trije nagrajenci si delijo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko za svoje študije o kaotičnih in navidez naključnih fenomenih. Syukuro Manabe in Klasu Hasselmann sta položila temeljni kamen za poznavanje podnebja Zemlje in kako to vpliva na človeštvo. Giorgio Parisi pa prejme nagrado za njegov revolucionarni prispevek k odkritju odnosov nereda in nihanj v fizičnih sistemih od atomskih do planetarnih razsežnosti, so sporočili iz švedske kraljeve akademije znanosti.

Prejemniki si bodo razdelili 10 milijonov švedskih kron (nekaj manj kot milijon evrov) nagrade. Manabe in Hasselmann bosta prejela po četrtino nagrade, drugo polovico pa bo prejel Parisi.

Razglasitve letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek, ko so sporočili, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejmeta ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog, rojen v Libanonu, Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik. Nobelov teden se bo v sredo nadaljeval z razglasitvijo prejemnikov nagrade za kemijo, do konca tedna bosta sledili še nagradi za književnost in mir. Prihodnji ponedeljek bo sledila razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.

Lani so Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za njihova odkritja o črni luknji.

Doslej so Nobelovo nagrado za fiziko podelili 215 znanstvenikov, med njimi štirim ženskam. Američan John Bardeen je nagrado prejel dvakrat.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo predvidoma zaradi pandemije covida-19 nagrade tudi letos prejeli v svojih domovinah, namesto v švedski prestolnici Stockholm. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo.