V četrtek, 28. novembra 2024, so bile na slavnostnem dogodku v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podeljene letošnje Zoisove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti v RS ter Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade na področju izumov, tehnoloških in netehnoloških razvojnih dosežkov in uporabo znanstvenih izsledkov z vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Prejmejo jih raziskovalci in inovatorji, ki so s svojimi dosežki trajno prispevali k razvoju znanstvenoraziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
PODELITEV ZOISOVIH NAGRAD: Med prejemniki tudi zaposleni na Univerzi na Primorskem (FOTO)
Koper
Med letošnjimi prejemniki Zoisove nagrade so kar trije nagrajenci zaposleni na Univerzi na Primorskem, ki so jih razglasili že na oktobrskem dogodku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki nagrade tudi podeljuje.
Univerza na Primorskem vsem trem nagrajencem, prof. dr. Tomaž Grušovnik in prof. dr. Vito Vitrih sta prejela Zoisovo priznanje, prof. dr. Igor Klep pa Zoisovo nagrado, iskreno čestita.
Med prejemniki Zoisovega priznanja za pomembne znanstveno-raziskovalne dosežke na področju srčno-žilne medicine je tudi prof. dr. Mitja Lainščak, ki kot predavatelj sodeluje v študijskem procesu na UP FVZ in mu prav tako čestitajo.
Nagrada, ki je ime dobila po slovenskem raziskovalcu Žigi Zoisu, se v Sloveniji podeljuje od leta 1998 vsem izjemnim raziskovalcem, ki so s svojimi deli trajno zaznamovali znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost v Republiki Sloveniji in pomembno prispevali k njenemu razvoju.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali prejme prof. dr. Tomaž Grušovnik z UP PEF.
Prof. dr. Tomaž Grušovnik raziskuje odnos ljudi do okolja in živali. Njegovo delo razkriva, da ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali. Hotena nevednost otežuje reševanje teh vprašanj. Poudarja, da le podajanje informacij ni dovolj; pomembna je tudi vzgoja želje po spoznavanju sveta. S svojo izvirno tezo je prispeval k boljšemu razumevanju neodzivnosti javnosti na ključne okoljske izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju numerične matematike prejme prof. dr. Vito Vitrih, UP IAM, UP FAMNIT.
Prof. dr. Vito Vitrih je z raziskavami na področjih numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja pomembno prispeval k učinkovitejšemu reševanju inženirskih izzivov in razvoju na področjih robotike, računalniške grafike ter animacij. Njegov doprinos v izogeometrični analizi je še posebej dragocen, saj pomaga izboljševati tehnološke procese in oblikovanje industrijskih izdelkov. Z razvojem novih matematičnih orodij krepi povezavo med teoretičnimi spoznanji in njihovo uporabo v industriji.
Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe prejme prof. dr. Igor Klep, UP FAMNIT, UL FMF.
Prof. dr. Igor Klep je eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij.