POBEG IZ ZAPORA: Sodniki oprostili Prelca, ki je v razpravno dvorano zaklenil sodnico

Slovenija

Ljubljanski višji sodniki so polletne zaporne kazni oprostili Urbana Prelca, ki je postal znan, ko je na ljubljanskem okrajnem sodišču v razpravno dvorano zaklenil sodnico in paznika ter jo za nekaj časa popihal na prostost. Po poročanju medijev so sodniki menili, da Prelac ni omejeval svobode gibanja tistih v dvorani, temveč je hotel le pobegniti.

Zoper Prelca, ki je bil sicer že večkrat obsojen, prav zdaj poteka tudi sojenje, ker so ga januarja letos zasačili med vlomom na Resljevi v Ljubljani. Prelac sicer ne more zanikati, da je bil na kraju kaznivega dejanja, vendar krivde ni priznal, ker je bil po lastni oceni neprišteven zaradi metadona in tablet, še poroča Delo.

Prelac je v zaporu na Dobu prestajal kazen dveh let in devetih mesecev zapora zaradi velike tatvine in prekupčevanja z drogo. Paznika sta ga 26. novembra 2013 vklenjenega pripeljala na ljubljansko okrajno sodišče zaradi novega sojenja - tudi takrat je bil obtožen vlomne tatvine.

Toda med glavno obravnavo je izkoristil trenutek nepazljivosti obeh paznikov in pobegnil, pri čemer je vse prisotne zaklenil za seboj. Ključ je bil v ključavnici na zunanji strani vrat. Čeprav sta paznika že čez nekaj trenutkov z udarci razbila vrata in se pognala za njim, je premeteni tat že ušel. Nekaj časa sta ga še zasledovala po mestnih ulicah, potem pa je za beguncem izginila vsaka sled.

Razpisali tiralico

Za beguncem so razpisali tiralico, po treh mesecih na prostosti so ga konec februarja 2014 ujeli in vrniti se je moral za rešetke. Pozneje je sedel na zatožno klop tudi zaradi tega podviga, zaradi kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti so mu na istem sodišču naložili še pol leta zapora.

Kot poroča Delo, je obrambi na višjem sodišču uspelo s pritožbo, višji sodniki so se namreč strinjali, da Prelac s svojim ravnanjem ni izpolnil znakov očitanega kaznivega dejanja. Res je namreč, da vsaka omejitev gibanja pomeni poseg v človekove pravice, vendar pri tem ni nepomembno, koliko časa traja takšna omejitev in ali so jo kot omejitev gibanja razumeli "tisti, zoper katere je bila uperjena", še poroča časnik.

Nihče od zaprtih v dvorano tega namreč ni doživel kot omejitev gibanja oziroma o tem sploh niso utegnili razmišljati, saj je vse skupaj trajalo le nekaj sekund. Višji sodniki so tako obtoženega oprostili, sodba je pravnomočna, stroški postopka pa bremenijo proračun.

Deli novico: