Zdravnikov je bilo leta 2019 6812, zobozdravnikov 1514, medicinskih sester 7996, zdravstvenih tehnikov 13.468, diplomiranih babic 282, farmacevtov pa 1516, so zapisali na uradu pred svetovnim dnevom zdravja, 7. aprilom. Četrtina vseh zdravnikov je bila konec leta 2019 zaposlena v osnovnem zdravstvu, 35 odstotkov jih je delovalo na klinikah in inštitutih, 21 odstotkov pa v splošnih bolnišnicah.

Število zdravnikov, zobozdravnikov in medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev je bilo konec leta 2019 najvišje v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 463, najnižje pa v primorsko-notranjski regiji, in sicer 136,3.

Slovenija po številu zdravnikov in medicinskih sester na 100.000 prebivalcev zaostaja za številnimi članicami EU. V letu 2018 se je med 21 članicami, za katere je bil na voljo ta podatek, uvrstila na 17. mesto. Po številu medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvu, na 100.000 prebivalcev, pa se je med 16 članicami EU, zajetimi v primerjavo, uvrstila šele na 13. mesto.

Po skupnem številu zaposlenih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in diplomiranih babic na 100.000 prebivalcev je Slovenija presegla evropsko povprečje in se uvrstila v prvo tretjino. Po številu zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev pa je s 317,8 zdravnika na 100.000 prebivalcev skoraj dosegla povprečje EU. Na prvem mestu je bila sicer Avstrija s 524,1 zdravnika na 100.000 prebivalcev, na zadnjem pa Združeno kraljestvo z 284,1 zdravnika.

V obdobju od leta 2014 do 2018 je bilo diplomantov medicine največ leta 2017, ko jih je bilo 361, število diplomantov dentalne medicine pa je bilo najvišje v letih 2015 in 2016, ko jih je bilo 69. Diplomantov farmacije je bilo največ leta 2016, in sicer 184, diplomantov in diplomantk za opravljanje poklica medicinske sestre pa je bilo največ leta 2016, in sicer 776.

Srednjo strokovno izobrazbo s področja zdravstvene nege je v omenjenem obdobju zaključilo letno povprečno približno 1100 zdravstvenih tehnikov vključno z babicami s srednjo strokovno izobrazbo.

Od desetih prebivalcev EU-28, starih 16 let ali več, jih je v letu 2019 povprečno sedem menilo, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro. V Sloveniji jih je bilo takega mnenja 66,6 odstotka.

Deleži tistih, ki so poročali, da so zelo dobrega ali dobrega zdravja, so se tako kot v večini drugih držav tudi v Sloveniji zelo razlikovali med dohodkovnimi skupinami. Med osebami v najnižjem dohodkovnem razredu, ki znaša 20 odstotkov populacije z najnižjimi dohodki, je bilo v letu 2019 le 48,8 odstotka takih, ki so poročale o dobrem ali zelo dobrem zdravju. V najvišjem dohodkovnem razredu, ki predstavlja 20 odstotkov populacije z najvišjimi dohodki, pa je bilo takih ljudi 79,1 odstotka.

V obeh skupinah je bil delež nižji od povprečja v celotni EU, ki je v najnižjem dohodkovnem razredu znašalo 59 odstotkov, v najvišjem pa 79,8 odstotka.