Žled, ki je v minulih dneh prizadel predvsem Notranjsko, je v struge rek in na pobočja ter v hudourniške grape zmetal debla dreves ter drug gozdni material. Obstaja nevarnost pred možnimi prenosi teh naplavin po strugah rek navzdol ter pred možnimi zamašitvami rečnih strug. Agencija RS za okolje je zato izdala opozorilo, da tam lahko pride do poplavljanja. Prek svojih koncesionarjev je agencija že začela s čiščenjem vodotokov na območjih, kjer so za konec tedna napovedane padavine. Danes je bilo na terenu 50 ekip, z delom pa so začele tam, kjer se jim je upoštevajoč varnost sploh lahko uspelo prebiti do strug.

Pri odpravljanju posledic ujme je danes sodelovalo tudi 700 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, večinoma čistijo odvodne sisteme. Predsednik republike Borut Pahor, ki si je danes ogledal razmere na Sovodnju v Poljanski dolini, je sicer opozoril, da bi vojska lahko bolj pomagala. Zato bo treba prevetriti sistem, da bo ob prihodnjih nesrečah pomoč vojske bolje izkoriščena, je menil. Tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič meni, da bi veljalo razmisliti, ali je treba spremeniti protokol za vpoklic ob naravnih nesrečah.

V odpravljanju posledic ledene ujme je danes sodelovalo približno 2045 gasilcev s 443 gasilskimi vozili. Skupno pa je bilo v tednu dni na terenu več kot 32.000 prostovoljnih operativnih gasilcev z več kot 5220 gasilskimi vozili in ostalo pripadajočo opremo. Zavod za gozdove Slovenije pa je že opravil več usposabljanj za delo v gozdu za gasilce in vojake, ki so na terenu, pripravlja pa tudi prve tečaje za lastnike gozdov.

Po državi se nadaljuje tudi odpravljanje poškodb na elektro omrežju. Popoldne so delavci Elesa spet priklopili 220-kilovoltni daljnovod Beričevo-Podlog. S tem so osrednji Sloveniji zagotovili drugi napajalni vod. Doslej je bil ta del države odvisen le od novozgrajenega 400-kilovoltnega daljnovoda Beričevo-Krško.

Na območju Elektra Ljubljana je bilo 18. uri brez napetosti še 518 transformatorskih postaj, brez oskrbe z elektriko pa približno 13.000 odjemalcev. Sicer pa je okoli 14.30 med Vrhniko in Klečami izpadel 110-kilovoltni daljnovod, zaradi česar je bilo nekaj časa brez električne energije približno 30.000 odjemalcev. Predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič upa, da bo sistem za silo pokrpan do nedelje.

Na območju Elektra Maribor so danes večji del napak na srednjenapetostnem omrežju že uspeli odpraviti, njihovi sodelavci na terenu zdaj odpravljajo preostale, pospešeno pa so se lotili tudi odprave napak na nizkonapetostnem omrežju. Po prvih ocenah je na nizkonapetostnem omrežju na tem območju brez električne energije še 2000 odjemalcev. Na območju Elektro Celja pa je bilo ob 16. uri brez napajanja iz omrežja še 613 odjemalcev oz. 120 transformatorskih postaj.

Obtežitev električnih vodov Elektra Primorska je bila ob tokratnem žledu za osem- do dvanajstkrat večja kot sicer. Ta nenaravna obremenitev je kriva za zlom omrežja, pravi direktor sektorja za distribucijsko omrežje Elektra Primorska Radko Carl. Zavrača pa ugibanja, da bi bil vzrok za takšno škodo na daljnovodih neočiščen varovalni pas.

Na Gorenjskem je oskrba z električno energijo še vedno motena ali prekinjena pri približno 1000 odjemalcih, od tega jih je približno polovica oskrbljenih s pomočjo osmih večjih agregatov.

Težave so še vedno tudi na Notranjskem, kjer je žled pustil najhujše posledice. Do ponedeljka naj bi za 20 do 30 odstotkov prebivalcev občine Postojna že zagotovili tudi električno energijo iz distribucijskega omrežja.

Po besedah organizacijskega vodje kriznega štaba za območje občine Postojna Sandija Curka so vzpostavili t. i. zahodno linijo distribucijskega omrežja in nanjo priklopili pet vasi. Po njegovih ocenah od sobote dalje ne bodo več potrebovali dodatnih agregatov. Opomnil je, da bodo razmere ostale take še vsaj tri mesece.

Po besedah Žarka Cerkvenika iz Elektro Primorska je trenutno v postojnski občini brez elektrike 980 gospodinjstev, od tega 700 v kraju Postojna, ostali na podeželju. Od 85 kilometrov daljnovodov na območju Postojne je 70 kilometrov poškodovanih, od tega 50 kilometrov popolnoma uničenih.

Ni pa še jasno, kdaj bo električno omrežje ponovno vzpostavljeni v občini Logatec, kjer so nekateri brez elektrike že od sobote, od nedelje pa vsi. Trenutno vse sloni na agregatih. Zdaj se v občini bojijo še poplav ob morebitnih padavinah. Opažajo, da vode že nekoliko naraščajo, Unica pa je že poplavila most na cesti Planina-Laze, ki je zato zaprta.

Težave zaradi toplega vremena imajo tudi drugje na Notranjskem. Planinsko polje pri Postojni je že začelo poplavljati, drugje pa so - tudi zaradi vremenske napovedi, ki napoveduje dež, v pripravljenosti zaradi možnih poplav.

Postojno je obiskal tudi minister za obrambo Roman Jakič. Ministrstvo za obrambo bo s pomočjo slovenske vojske v Postojni postavilo brezplačno pralnico, perilo bodo tudi brezplačno dostavljali na dom.

Potem ko je v četrtek zvečer spet stekel tovorni promet z dizelskimi lokomotivami med Borovnico in Sežano ter je Luka Koper lahko ponovno začela pošiljati tovor naročnikom, pa potniški vlaki še nekaj časa ne bodo vozili. Potniški promet pa bo ponovno stekel predvidoma šele maja. Stanje se počasi normalizira tudi pri dostavi pošte.

V Slovenijo naj bi sicer prišlo še 13 dodatnih agregatov iz Avstrije in pet iz Nemčije, porazdeljeni pa bodo skladno s potrebami ter dogovorom med elektro distribucijskimi podjetji.

Poleg Jakiča si je prizadeta območja ogledalo več ministrov. Minister za notranje zadeve Gregor Virant in generalni direktor policije Stanislav Veniger pa sta obiskala območje Policijske postaje Postojna in si skupaj z direktorjem Policijske uprave Koper Danimirjem Rebcom ogledala razmere na Postojnskem po snežni ujmi z žledom. Šolski minister Jernej Pikalo je obiskal Osnovno šolo Notranjski odred v Cerknici, kjer zaradi posledic ujme v tem tednu ni pouka, ter OŠ 8 talcev V Logatcu. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pa je obiskala socialno-varstvene zavode v Logatcu in Cerknici.

Slovenija bo skušala pomoč dobiti tudi evropskega solidarnostnega sklada, pri čemer si bo prizadevala, da bi dobila pomoč čim prej, torej da bi dobila akontacijo. Do izplačila pomoči namreč po novih pravilih o delovanju sklada traja približno devet mesecev, da je pomoč izplačana. Pravila sicer še ne veljajo, a slovenski viri pravijo, da bodo pravila že veljala, preden bo komisija prošnjo odobrila. Na slovenskem veleposlaništvu pri EU do srede zbirajo prostovoljne prispevke, da bi kupili električni generator in tako pomagali pri soočanju s posledicami ledene ujme v Sloveniji.