"Graditi moramo spoštljivejše in konstruktivnejše medsebojne odnose. Pustiti moramo več prostora optimizmu. Graditi moramo tudi slovenske železnice, ceste, energetsko varčne stavbe, žage za les, protipoplavne nasipe, kulturne, turistične in športne objekte in še marsikaj. Še naprej moramo graditi tudi spoštljiv odnos do narave in do širšega sveta okoli nas," je v polni Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu dejal predsednik vlade.

Po njegovih besedah se danes spominjamo enega najsvetlejših obdobij slovenske zgodovine. "Slovenija je pred 24 leti žarela v svojih najmočnejših barvah. Bili smo odločni, ponosni na svojo narodno samobitnost in radostni ob misli, da plebiscitarno uveljavljamo narodno samoodločbo, kot temelj naše suverene države," je ocenil tisti čas.

A po premierjevih besedah pridobljenega z osamosvojitvijo nismo cenili, in ker z lastno državo nismo ravnali dovolj skrbno in odgovorno, ker smo naše medsebojne odnose v politiki, bančništvu, gospodarstvu in na drugih področjih postopno okužili z nezaupanjem, je prišla kriza: "da nas spomni in opomni, da je tudi življenje države in nacije vsakodnevno prizadevanje za ohranjanje družbenega zdravja, vitalnosti. Če tega prizadevanja ni, država in nacija navznoter, to je sami v sebi, nazadujeta, se razkrajata in končno propadeta".

Državo si moramo ponovno zaslužiti

Zato si moramo zdaj državo ponovno zaslužiti tako, da se upremo lastnim slabostim, med katerimi so nam doslej največjo škodo povzročili pohlep, ignoranca in nespoštovanje, je ocenil Cerar.

Zato se je vprašal, ali bomo uspeli dokazati, da si sploh zaslužimo lastno državo? "In vprašajmo se ob tem še, ali si lastno državo zasluži tisti, ki krivca za svoje težave venomer išče v nekom drugem? Ali pa tisti, ki ni odgovoren gospodar na svoji zemlji? Ali si državo zasluži tisti, ki mu je mar le zase, ali pa tisti, ki s krajo in lažjo nenehno povzroča škodo in bolečino drugim? Ali si morda državo zasluži tisti, ki od drugih hinavsko zahteva več etike in prava, sam pa krši vse temeljne etične in pravne zapovedi," je še vprašal.

Proslava brez poslancev združene levice

Umetniški program osrednje proslave z naslovom Govorijo državljani je zasnovala Univerza v Ljubljani, na čelu z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Akademijo za glasbo, Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo ter Filozofsko fakulteto, na svoji spletni strani pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo. Kot so zapisali, univerza soustvarja in od blizu opazuje realne zgodbe ljudi, študentov, diplomantov in profesorjev, ki so nosilci samosvojega pogleda na družbeno resničnost in so s svojo dejavnostjo in široko zastavljenim razmislekom pokazali, da je mogoče ustvariti razmere, v katerih človek dostojno živi od svojega dela.

Prireditev je združila dokumentarni film, v katerem so svoje misli podali različni znani in manj znani Slovenci, in sodobno avtorsko glasbo Anžeta Rozmana in Mirka Vičentiča Poliča, ki jo je pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka izvajal Simfonični orkester Akademije za glasbo s solistoma Nuško Drašček Rojko in Domnom Križajem ter DJ. 14 pevskih zborov pa se je povezalo v združene zbore Univerze v Ljubljani.

Proslave so se poleg državnega vrha udeležili številni vidni gostje, le poslanci ZL so napovedali, da se proslave ne bodo udeležili, ker "ni razlogov za veselje". "Plebiscitarna odločitev za samostojnost ni bila odločitev za tranzicijo v kapitalizem in plenjenje, ki je ta proces spremljalo zadnjih 24 let," so ob tem opozorili v stranki.