PIŠOT POZIVA K ODPRAVI STROGIH OMEJITEV: "Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije"

Koper

Predsednik državnega strokovnega sveta za šport Rado Pišot je na svetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje naslovil poziv, da se naj vsaj od 12. aprila naprej začne v izvajati športna dejavnost v državi, ki je ta trenutek skoraj povsem zaustavljena. Tudi tekmovanja na državni ravni ne potekajo, rekreacija pa le individualno.

dr. Rado Pišot

Svetovalna skupina za covid-19 bo predvidoma nocoj odločala o morebitnih spremembah pri vladnem semaforju sproščanja ukrepov glede na epidemiološko stanje v državi.

"Strokovni svet Slovenije za šport je že 2. marca predlagal vladi, da se v primeru povečanja števila okuženih nad mejo za prehod v rdečo fazo in ob ohranitvi števila hospitaliziranih na ravni oranžne faze ohrani veljavnost veljavnega odloka o omejitvah pri izvajanju športnih programov, ki je veljal pred zaustavitvijo javnega življenja v državi," je v pozivu izpostavil Pišot.

V četrtek, 1. aprila, so stopili v veljavo strogi omejitveni ukrepi, gre za t. i. zaprtje države, ki bo trajalo predvidoma do vključno 11. aprila. Z odlokom za obvladovanja nalezljive bolezni covid-19 so prepovedane vse športno-gibalne dejavnosti in treningi, razen rekreacije posamezno ali v krogu družine na prostem ter treningi vrhunskih registriranih športnikov, ki pa ne smejo imeti tekmovanj na nacionalni ravni. V kolektivnih in individualnih športih je še naprej dovoljeno izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev brez gledalcev.

Treningi so dovoljeni samo vrhunskim športnikom olimpijskega, mednarodnega in svetovnega razreda, gre za skupaj 538 športnikov, ki so s svojimi rezultati na mednarodni ravni dokazali svojo vrhunskost in ki bi jim odsotnost treninga onemogočila nadaljnjo konkurenčnost na mednarodni ravni. Prav tako lahko trenirajo tudi kadeti in mladinci, registrirani po zakonu o športu, ki so člani državnih reprezentanc, vendar le v mehurčkih.

"Predvsem pa je in bo negativen vpliv takih ukrepov dolgoročno zaznamoval mlajše kategorije športnikov in bo katastrofalen. Ne le dejstvo, da se posledice odsotnosti treningov kažejo na izgubi generacije športnikov in uspešnosti nastopanja ter športnega rezultata, veliko huje je to, da se mladi odmikajo od športa in se jih veliko tudi ne bo več vrnilo," je o omejevanju športnih dejavnosti, ki so se uveljavljale od sredine marca lani, dodal Pišot.

Predsedniki kolektivnih panožnih športnih zvez, hokejske, košarkarske, nogometne, odbojkarske in rokometne, so prejšnji ponedeljek na vlado naslovili skupni poziv k nadaljevanju tekmovanj, ki pa ni bil sprejet. "Edini način, da se ustavi širjenje virusa, je zmanjšanje števila stikov oz. zmanjšanje interakcije med državljani, za kar je bilo potrebno sprejeti niz ukrepov," je v pisnem odgovoru navedla generalna direktorica direktorata za šport Mojca Doupona.

"Na podlagi navedenega vas naprošamo, da koledarje športnih tekmovanj na državni ravni prilagodite trenutni situaciji in jih po potrebi časovno zamaknete po 12. aprilu. Zavedamo se, da bo začasna zaustavitev večine družbe prizadela tako šport kot druge družbene podsisteme v Sloveniji. Vlada in stroka so se skupaj odločili za takšen pristop v upanju, da bo prispeval k umiritvi epidemioloških razmer in da se bomo po 12. aprilu lahko vrnili k ukrepom iz načrta sproščanja ukrepov, ki ga je vlada sprejela letos januarja," je dodala Doupona.

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec pa je 1. februarja izpostavil, da je tudi glede na januarske sklepe vlade lahko le okrog deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov v omejenem obsegu treniralo in tako je bilo do 1. aprila. "Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le okrog 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema. Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa," je v začetku februarja dejal Gabrovec, te navedbe pa je v pismu zapisal tudi Pišot.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  07 .04. 2021 ob  14: 45
najmanj, kar bi lahko naredili za svoje zdravje, je, da bi se rekreirali na svežem zraku. to bi moral biti obvezen ukrep. otroci, mladostniki, študentje bi telovadbo morali imeti obvezno vsaj 2 uri na dan!!!!!
vseved |  06 .04. 2021 ob  15: 41
Kaskšna škoda je, če ne trenirajo in igrajo nogometaši? Nobene , ker itak ne bo nikoli nič iz njih.
joe jaxson |  06 .04. 2021 ob  07: 17
se popolnoma strinjam, ma ajde bodi faca in razloži to mršavemu in atletskemu "Kraku"