Pirjevec je zoper Turka vložil tako zasebno kazensko kakor civilno tožbo. V kazenskem postopku je bil Turk leta 2014 na prvi stopnji spoznan za krivega razžalitve, sodbo je 2015 potrdilo tudi višje sodišče, a je nato vrhovno sodišče po zahtevi za varstvo zakonitosti Turkovega odvetnika Radovana Cerjaka marca 2016 sodbo spremenilo v oprostilno, češ da v Turkovem zapisu niso našli namena zaničevanja, povzema Delo.

Ustavno sodišče je aprila letos, ko je odločalo o pritožbi zoper pravnomočno kazensko oprostilno sodbo za Turka, razsodilo ne le, da je bil zapis do Pirjevca žaljiv, temveč da je že iz naslova in sobesedila ter celotnega konteksta očitno, da je zaničevalen ton ne le očitno razviden, temveč tudi prevladujoč.

Zaradi ustavne prepovedi ponovnega sojenja za kaznivo dejanje, za katero je bil obdolženec pravnomočno oproščen (ali obsojen), je ustavno sodišče zgolj ugotovilo, da so bile v kazenskem postopku zasebnemu tožilcu Pirjevcu kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, v pravnomočno oprostilno sodbo Turku pa ni smelo posegati, še navaja Delo.

Je pa lahko razveljavilo pravnomočno zavrnilno sodbo v civilnem postopku. Pirjevec je namreč proti Turku in podjetju Prava smer, ki izdaja tednik Reporter, vložil tudi odškodninsko tožbo. Ljubljansko okrajno sodišče je aprila 2018, torej po odločitvi vrhovnega sodišča v kazenskem postopku, presodilo, da je bil Turkov zapis o Pirjevcu ponekod sicer oster, a da ni šel čez mejo dovoljenega. Takšno odločitev je potrdilo celjsko višje sodišče, vrhovno sodišče pa revizije ni dopustilo.

Pirjevčev pooblaščenec, odvetnik David Sluga je z ustavno pritožbo izpodbijal tudi to sodbo in z njo uspel. Ker je vrhovno sodišče v kazenski zadevi sporni članek ovrednotilo s tako rekoč enakimi razlogi in argumenti kot sodišči v pravdnem postopku, češ da je avtor zapisa ostal v sprejemljivih okvirjih ustavne pravice do svobode izražanja, sta tudi ti sodbi obremenjeni z enako kršitvijo Pirjevčevih pravic, kot je ustavno sodišče že ugotovilo v kazenski zadevi. Sodišče namreč niti v pravdnem postopku ni vzpostavilo ustreznega ravnovesja med človekovimi pravicami Turka in Pirjevca, povzema Delo.

Zato je ustavno sodišče razveljavilo sodbo in postopek vrnilo na začetek. Pirjevec s tožbo zahteva prenehanje objavljanja navedb o renegatstvu, javno opravičilo in 6000 evrov odškodnine ter umik članka s spletne strani, še dodaja Delo.