Pirc Musar je po srečanju poudarila odlične medsosedske odnose, ki si jih delimo z vsemi državami in ki so se med drugim pokazali s pomočjo po lanskoletnih poplavah. Sodelovanje lahko po njenem prepričanju služi kot vzor, med drugim za države Zahodnega Balkana.

Ob 20-letnici članstva v EU, katere članice so tudi vse naše sosede, je izpostavila številne koristi za Slovenijo, kot glavno pridobitev EU pa temeljne svoboščine.

Tako vlogo igrajo tudi odprte meje, zlasti v regiji, ki je poznala zidove, in predsednica republike je tako velika zagovornica polnega delovanja schengna.

"Res bi rada pozvala vse vlade naših sosednjih držav, in tudi slovensko vlado, da odpravijo nadzore na mejah," je dejala.

Nadzor namreč že od leta 2015 Avstrija izvaja na mejnih prehodih s Slovenijo, oktobra lani pa se je za ponovno uvedbo nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko odločila tudi Slovenija. To je storila, potem ko je nadzor na slovensko-italijanski meji uvedla Italija.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je dejal, da razume ravnanje Slovenije v odziv na odločitev Italije, menil pa, da obstaja politična volja, da se nadzora ne bo več podaljševalo. "Moramo se vrniti na osnovne nastavitve schengna, to je svobodno gibanje," je dejal.

Pirc Musar je poudarila tudi pomen širitve kot enega najmočnejših geopolitičnih orodij unije in podporo pridružitvi novih članic, zlasti z Zahodnega Balkana, kar podpirajo države vseh danes zbranih predsednikov.

Zavezanost Madžarske nadaljnji širitvi je poudaril tudi madžarski predsednik Tamas Sulyok, čigar država bo kmalu prevzela predsedovanje Evropski uniji. V tem okviru je napovedal tudi organizacijo vrha EU - Zahodni Balkan.

Milanović je ob tem menil, da ni vse v izpolnjevanju kriterijev, temveč je veliko odvisno tudi od politike, kar da je botrovalo temu, da nekatere države le počasi napredujejo.

Tudi predsednik Avstrije Alexander van der Bellen je pomenil pomen širitve, češ da je tudi v našem varnostnem interesu, da so naše sosede skupaj z nami v EU. Se pa je treba na širitve po njegovih besedah pripraviti s potrebnimi spremembami.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je med potrebnimi reformami v prihodnosti omenil okrepitev konkurenčnosti, razvoj skupne obrambe in tudi spremembe v procesu odločanja, ki da mora v odzivanju na probleme postati hitrejši.

Tako Italija kot Slovenija sta v skupini držav, ki se zavzemata za odločanje s kvalificirano večino o zunanji in varnostni politiki unije. Hrvaški predsednik je po drugi strani danes izrazil nasprotovanje tem prizadevanjem, češ da moramo ohraniti odločanje s soglasjem.

Podobno kot madžarski predsednik je tudi Milanović izrazil skepso v težnje po izjemno tesnem povezovanju znotraj EU, ki da je iz unije popeljala tudi Veliko Britanijo. Po njegovem prepričanju je treba ubrati neke vrste sredinsko pot.

Vedno večja integracija bo po mnenju Sulyoka, ki meni, da nas različna mnenja krepijo, vodila v šibkejšo Evropo, medtem ko Madžarska verjame v zavezništvo neodvisnih držav.

Pirc Musar je tudi pozvala k udeležbi na evropskih volitvah in posvarila pred nevarnostjo populizma.

Današnje srečanje, ki ga je spremljalo okrog 100 predstavnikov slovenskih in tujih medijev, je eden najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkov v okviru praznovanja obletnice članstva v EU.

Ob današnjem svetovnem dnevu Zemlje je Pirc Musar vsem predsednikom sosednjih držav podarila sadiko lipe.

Predsedniki vseh sosednjih držav so se v Sloveniji sešli prvič po 24. juniju 2011, ko je takratne predsednike ob 20. obletnici samostojnosti države gostil takratni predsednik Danilo Türk.