Po pritožbi obtoženca na sodbo novogoriškega okrožnega sodišča je koprsko višje sodišče je julija 2017 odločilo, da ni šlo za posilstvo, temveč za milejše kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe. Menilo je, da kaznivo dejanje posilstva ni podano, če storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa.

Napadalec je namreč po poročanju Dnevnika pijano žrtev napadel med spanjem. Ko se je ta prebudila, ji je z roko zaprl usta in jo s silo telesa zadržal pod seboj tako dolgo, dokler ni končal spolnega napada. Višje sodišče je obtožencu prisodilo leto zapora.

Nato je vrhovno sodišče novembra 2017 sodbo višjega sodišča razveljavilo, saj naj bi to storilo napako, ko je ugotavljalo dejansko stanje brez opravljene obravnave. To je bilo problematično predvsem zato, ker prvostopenjsko sodišče žrtve ni videlo kot slabotno osebo, višje sodišče pa jo je brez razčiščevanja njenega stanja v kritičnem času razglasilo prav za takšno.

V drugo je koprsko višjo sodišče v delno spremenjenem senatu ocenilo, da v resnici ni šlo za zlorabo slabotne osebe. Menilo je, da je verjetno res šlo za posilstvo, vendar pa so obtoženega zaradi načela prepovedi spremembe na slabše v drugo lahko obsodili le za blažje kaznivo dejanje prisiljenja in mu izrekli novo pravnomočno kazen deset mesecev zapora.

Čeprav je dobil precej nižjo kazen, je obtoženi, ki je vztrajal, da je bil spolni odnos sporazumen, tudi tokrat vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Obramba je po pisanju Dnevnika v zahtevi opozorila, da bi moralo višje sodišče obtoženca oprostiti, saj je ugotovilo, da ni šlo za kaznivo dejanje iz obtožnice.

Ker ga je višje sodišče na koncu obsodilo za blažje kaznivo dejanje, naj bi bila obtožencu kršena pravica do obrambe, saj se za to kaznivo dejanje, ki ga tožilstvo v obtožnici ni zatrjevalo, ni mogel zagovarjati. Do izreka sodbe po mnenju obrambe ni bil seznanjen, da se mu sodi za prisiljenje.

Vrhovno sodišče pa je torej pred kratkim v drugo pritrdilo višjemu sodišču in ocenilo, da je bilo obtoženčevo dejanje konkretizirano z dejstvi, ki izpolnjujejo (tudi) vse znake kaznivega dejanja prisiljenja, ter da so ta dejstva ves čas postopka nespremenjena. S tem je tudi potrdilo milejšo, desetmesečno zaporno kazen. Opis dejstev naj bi obtožencu omogočal, da se je seznanil z vsebino obtožbe in se izreče glede očitkov. Sicer vrhovno sodišče ni imel možnosti, da bi konkretni spolni napad primerneje definiral, še poroča časnik.

Sodba koprskega višjega sodišča, ki je moškega, ki je spolno občeval z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je pijana zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, ki ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, je močno odmevala v javnosti. Javna polemika se je vrtela okoli definicije kaznivega dejanja.

V javnosti je bilo veliko kritik na račun odločitve višjega sodišča in tudi na račun definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Z ministrstva za pravosodje so sprva sporočili, da zaenkrat ne predvidevajo spremembe opisa kaznivega dejanja posilstva. Nato pa je ministrica Andreja Katič sredi letošnjega januarja poudarila, da je posilstvo kaznivo dejanje in da je potrebna ničelna toleranca do vsakega nasilja.

Kot je dejala, je nesprejemljivo, da se v zvezi s tem v javnosti porajajo dvomi, zato se je zavzela za tehten premislek o spremembi kazenskega zakonika. Nekatere države, na primer Nemčija in Švedska, so definicijo posilstva že spremenile na način, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve.