Nepotrebna in nepravilna uporaba protimikrobnih zdravil, predvsem antibiotikov, ter razvoj odpornosti mikrobov, torej bakterij in gliv, na protimikrobna zdravila so eden največjih javnozdravstvenih izzivov 21. stoletja, tako v svetu kot pri nas, so organizatorji zapisali v sporočilu za javnost.

Ob pandemiji bakterijske protimikrobne odpornosti na antibiotike so se letos prvič pojavile tudi glivične okužbe. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je naraščajočemu izzivu odpornosti mikroorganizmov na zdravila prvič dodala seznam glivičnih patogenov, ki predstavljajo največjo grožnjo zdravju ljudi in opozarja, da so nekateri sevi vse bolj odporni na zdravila in postajajo vse bolj razširjeni.

Protimikrobna odpornost je multidisciplinarni in javnozdravstveni problem. "Če ne bomo takoj začeli ukrepati, lahko ta pojav ogrozi možnost zdravljenja številnih nalezljivih bolezni, ki so danes ozdravljive," pa je danes poudaril predsednik Slovenskega združenja družinske medicine Aleksander Stepanović.

Opozorila sta, da če se bo trend naraščanja odpornosti na antibiotike nadaljeval, bi lahko tudi manjše okužbe postale smrtno nevarne, resne okužbe bi bilo nemogoče zdraviti, številni rutinski medicinski postopki pa bi lahko postali preveč tvegani za izvedbo.

Na razvoj odpornosti proti antibiotikom je vplival tudi covid-19, ki je povečal neustrezno uporabo protimikrobnih zdravil, motil rutinsko preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih ustanovah ter preusmeril vire iz nadzora protimikrobne odpornosti in odziva, so še zapisali.