Februarja smo, sredi zime, klopi pa že veselo skačejo naokrog. Roko na srce, pravih zimskih temperatur vsaj na Primorskem letos še nismo doživeli, zato ni tudi nič presenetljivega, da so ti zajedavci že aktivni. O njihovi prisotnosti sta nas obvestila dva bralca – njuna psa sta klopa 'staknila' kar v središču mesta, en v Kopru, drugi v Portorožu.
PAZITE SE, KLOPI SO ŽE NA POHODU! 'Napadajo' tudi v mestnih središčih
Koper
Eden izmed pomembnejših faktorjev, ki vplivajo na aktivnost klopov in njihovih razvojnih stopenj, je temperatura, pravi dr. med. Matija Mozetič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Klopi prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, brž ko se temperatura tal poviša, pa postanejo aktivni. Posledično se ob milih zimah, kakršna je letošnja, pojavijo prej kot običajno.
Najpogosteje klopa dobimo med sprehodom po gozdu ali travniku, ni pa nič nenavadnega, če nas 'napade' kar sredi mesta. "Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, grmovju, travi, pa tudi na vrtu, takšne površine pa so prisotne tudi v vaseh in mestih," pojasnjuje Mozetič.
V Sloveniji najdemo tri različne vrste klopov: gozdni, ki je najbolj pogost, pasji in ornamentirani klop, ki je pri nas sicer redek. Ti zajedavci prenašajo za zdravje nevarne bolezni. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza, sledi ji klopni meningoencefalitis, redkejša bolezen pa je še humana granulocitna anaplazmoza.
Tako kot ljudi lahko klopi okužijo tudi naše hišne ljubljenčke. Med najbolj pogostimi boleznimi, ki jih povzroči pik klopa, je anaplazmoza, ki pri živalih lahko povzroči celo vrsto zdravstvenih težav, od šepanja, povišane telesne temperature, bruhanja, driske, utrujenosti, do celo anemije. Psi lahko zbolijo tudi za borelijo, ki pa zanje ni tako nevarna kot za ljudi. Zanimivo pa je, da se pri živalih ne razvije klopni meningoencefalitis.
Poskrbeti moramo za zaščito!
Proti klopom se najbolje zavarujemo z nošenjem oblačil, ki pokrivajo čim večji del telesa (dolgi rokavi, hlačnice ter zaprti čevlji). Oblačila naj bodo svetle barve, saj na ta način klopa lažje opazimo. Odkrito kožo in najbolj izpostavljene dele oblačil zaščitimo z repelenti oziroma sredstvi, ki odganjajo klope. Ob prihodu iz narave domov pa se temeljito pregledamo, oprhamo in umijemo glavo ter operemo oblačila. Če opazimo klopa na telesu, ga čim hitreje odstranimo, svetujejo na NIJZ.
Sicer pa je najučinkovitejša zaščita pred okužbo s klopnim meningoencefalitisom cepljenje, ki je v Sloveniji priporočljivo za otroke, starejše od enega leta, in odrasle, je še dodal Mozetič.
Pred klopi moramo primerno zaščititi tudi naše hišne ljubljenčke, predvsem pse in mačke, ki veliko časa preživijo na prostem. V Veterinarskem centru Elbivet s Kolombana so nam potrdili, da njihove stranke že v večjem številu prihajajo po primerno zaščito proti klopom, saj so opazili, da je teh zajedavcev v naravi vedno več. Svetujejo uporabo zaščite v obliki tablet, ovratnic ali ampul, ki pomagajo, da klop čim prej odpade, v kolikor vsebujejo tudi repelent, pa pomagajo še zmanjšati število klopov, ki bi se prisesali na živali.
Ob tem so še dodali, da so 'na pohodu' tudi že komarji, ki povzročajo srčno glisto, pred katerimi je psičke v toplejših mesecih potrebno primerno zaščiti.
Kako klopa pravilno odstranimo?
Če človek ali žival klopa vseeno dobi, ga je potrebno čim prej odstraniti, so si enotni tako zdravniki kot veterinarji. Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži oziroma mestu vboda, ga rahlo obrnemo v nasprotno smer urinega kazalca in izvlečemo z enakomernim gibom. Nikakor se ne smemo posluževati 'starih tehnik' in skušati klopa zadušiti z oljem.
Mesto vboda nato razkužimo in ga opazujemo še vsaj mesec dni. V kolikor na koži opazimo kakšno anomalijo, poiščemo pomoč.