V govoru, v katerem so prevladovali pozivi h končanju konfliktov po svetu, je papež poudaril, da pot do miru zahteva spoštovanje življenja. To se po njegovih besedah začne z življenjem nerojenega otroka v maternici, ki ga ni mogoče zatreti ali spremeniti v predmet trgovanja.

"V zvezi s tem se mi zdi obžalovanja vredna praksa t. i. nadomestnega materinstva, ki predstavlja hudo kršitev dostojanstva ženske in otroka ter temelji na izkoriščanju razmer materialnih potreb matere," je poudaril Frančišek.

Izpostavil je, da je otrok vedno darilo in ne predmet pogodbe. Ob tem je izrazil upanje, da si bo mednarodna skupnost prizadevala za splošno prepoved te prakse.

Papež je bil do nadomestnega materinstva kritičen že junija 2022, ko ga je obsodil kot nečloveško prakso.

V številnih državah je nadomestno materinstvo prepovedano. V Sloveniji nadomestno materinstvo prepoveduje zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Ponekod, med drugim v Belgiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Kanadi, Braziliji in Kolumbiji, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dovoljeno altruistično nadomestno materinstvo, pri katerem ženska rodi otroka v imenu druge ženske ali para brez plačila, medtem ko je komercialno nadomestno materinstvo dovoljeno v nekaterih ameriških zveznih državah.

Papež je sicer v današnjem nagovoru diplomatom tudi pozval h končanju konfliktov po svetu in obsodil vojne zločine nad civilisti na območju Gaze in v Ukrajini. Poudaril je, da konflikti neselektivno prizadenejo civilno prebivalstvo, in spomnil, da so hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava vojni zločini, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ubitih civilistov po njegovem mnenju ne bi smeli obravnavati kot kolateralno škodo.

Frančišek je tudi znova obsodil vdor palestinskega oboroženega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani, pa tudi odziv Izraela, ki je v Gazi po njegovih besedah povzročil hudo humanitarno krizo in nepojmljivo trpljenje. Vpletene strani je pozval k prekinitvi ognja in takojšnji izpustitvi vseh talcev.

Omenil je še, da se je od začetka vojne v Gazi povečalo število primerov sovražnosti do judov, ter se zavzel za končanje antisemitizma in preganjanja kristjanov.

Dotaknil se je tudi vprašanja migracij, ki jih spodbujajo številni dejavniki, vključno z revščino, vojnami in podnebno krizo. Ob tem je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa ocenil, da je treba migracije urediti tako, da bi prišleke sprejeli in vključili v družbo ob upoštevanju kulture in varnosti držav, ki jih bodo sprejele, obenem pa zagotoviti pogoje, da ljudje ne bi zapuščali svojih držav.

Pozdravil je evropski pakt o migracijah in azilu, obenem pa poudaril, da se zaveda nekaterih njegovih omejitev, zlasti glede priznavanja pravice do azila in nevarnosti samovoljnih pridržanj.