V slavnostnem nagovoru na prireditvi je slovenski predsednik poudaril, da sta se lani na Bazovici in v Trstu z roko v roki obrnila v bolečo preteklost, danes pa se ozirata v slavno prihodnost. "In nič glede te srečne prihodnosti zdaj ne bi bilo bolj slovensko-italijanskega in evropskega, kot je skupen projekt obeh Goric kot ene, evropske prestolnice kulture leta 2025.

Čudovitost in enkratnost tega zgodovinskega dogajanja brez primere je v tem, da gre za sožitje dveh kultur, dveh jezikov, za sožitje dveh tradicij, za razumevanje dveh preteklosti, a hkrati za nastajajočo skupno prihodnost na vsem tistem, kar slovenske in italijanske Goričane in Goričanke povezuje kot Evropejce," je poudaril Pahor.

"Nič velikega se ne zgodi čez noč in brez naše odločne volje. Vsekakor pa nam je dana enkratna zgodovinska možnost, da v okviru Evropske unije kolikor je mogoče naravno, z odločnostjo voditeljev in po volji ljudi ustvarjamo skupno mesto sožitja, kjer se spoštuje vse razlike in kjer se gradi na vsem tistem kar povezuje. Rad bi, da se te priložnosti in odgovornosti res dobro zavedamo," je še povedal.

Mattarella je v svojem nagovoru prav tako spomnil na zgodovino. "To odlikovanje utrjuje pot, ki sva jo s predsednikom Pahorjem prehodila brez oklevanja v teh letih, pot, ki pelje do dokončnega preseganja nesporazumov iz preteklosti in do izgradnje skupne prihodnosti še intenzivnejšega in plodnejšega sodelovanja. Ob tem nisva zgodovinske razprave poskušala omejiti na področje pristranske interpretacije in se izogniti poskusom, da bi se zabrisala najhujša in neprijetna poglavja naše zgodovine," je dejal italijanski predsednik.

Krojiti skupni spomin pomeni za Mattarello sprejeti odgovornost in obravnavati zgodovino s spoštovanjem, z natančnim in strokovnim pristopom do bolečih trenutkov, ki so jih utrpeli prebivalci tega območja. Ob tem je še spomnil, da je meja nekoč delila, sedaj pa združuje dva naroda in dve kulturi.

Prisotne sta pozdravila tudi župana obeh Goric. Novogoriški župan Klemen Miklavič je poudaril: "Čas nas vodi v prihodnost, polno upanja. Tako kot naše čezmejno območje postaja brezmejno, naj se Evropa znebi vseh zidov in ograd. Minil je čas dominiranja nacionalnih prestolnic, napočil je čas prestolnic, ki, tako kot naša prestolnica kulture, brišejo meje in združujejo ljudi, združujejo jezike, združujejo izročila, združujejo prihodnost."

Goriški župan Rodolfo Ziberna pa je dejal, da želita mesti postati konkreten primer tega, kako lahko dve državi kljub različnim identitetam in edinstvenosti povezuje skupna rast, in sicer v duhu takšnega evropskega razvoja, za katerega se vsi zavzemamo. Zato je pozval predsednika, da "Gorici in Novi Gorici pomagata vzpostaviti ustrezno ureditev ter zagotovita zakonodajne instrumente in operativno podlago, ki bo ob hitrejših in poenostavljenih postopkih olajšala izvedbo javnih gradenj na meji, del, ki jih sicer uresničujemo ob premnogih predvidljivih težavah".

Srečanje se je začelo v središču Nove Gorice, kjer je Pahor italijanskega kolega sprejel z vojaškimi častmi. Temu je sledil pogovor predsednikov na štiri oči, nato pa sta se srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji.

Dogodka se je udeležila tudi senatorka Tatjana Rojc, ki je predsednikoma predala dokument z zahtevo po zagotovitvi zastopanosti slovenske manjšine v italijanskem parlamentu. Ob tem je dejala, da se v Gorici danes "dela Evropa", zanjo pa da je zelo čustveno spremljati ta proces ob boku obeh predsednikov.

"Menim, da bo šele čas dal pravično oceno vloge, ki sta jo odigrala ta državnika, ki sta odločilno prispevala k zaključku neke dobe in k rojstvu novega sveta na naši najbolj nemirni meji," je dejala Rojčeva.

Predsednika sta si ogledala tudi brv čez Sočo v Solkanu, ki je skupni projekt obeh mest, in obiskala razstavo ob 140-letnici tržaškega dnevnika Il Piccolo v italijanski Gorici. Mattarella je nato na osrednjem trgu v Gorici Pahorja uradno sprejel z vojaškimi častmi.