Civilna iniciativa Dovolj.je je v treh mesecih delovanja prejela prijave zoper 15 različnih duhovnikov z imeni in priimki in dve anonimno brez navedbe duhovnika. Kot je na novinarski konferenci povedal član iniciative Matej Križanič, je bilo prijav za 25 žrtev, ki so bile v času spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem tudi mladoletne.
PADAJO KAZENSKE OVADBE ZOPER SLOVENSKE DUHOVNIKE: 15 duhovnikov prijavljenih z imeni in priimki
Kronika
Križanič, sicer stalni diakon in pomočnik direktorja bežigrajskega centra za socialno delo, je pojasnil, da je bilo starih primerov 12, novih pa 13. Med zlorabljenimi žrtvami jih je bilo 14 moškega in 11 ženskega spola, v času zlorabe je bilo 15 oseb mladoletnih, je dejal in dodal, da je bilo največ žrtev v Ljubljani, in sicer pet.
Do sedaj iniciativa vložila kazenske ovadbe zoper sedem duhovnikov, je povedal Križanič, ki v okviru iniciative vodi skupino za sprejem žrtev, ter napovedal, da bo oktobra začela delovati skupina za pomoč žrtvam spolnih zlorab, ki jo bosta vodila dva priznana terapevta.
Da spolno nasilje otroke in mlade močno poškoduje ter rani njihovo dostojanstvo in celovitost je opozoril član iniciative in direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. "Člani iniciative smo po treh mesecih dela po poslušanju mnogih pričevanj še bolj odločeni, da gremo v podpori žrtvam spolnih zlorab do konca," je poudaril in pozval vse žrtve posameznih duhovnikov, da prijavijo zlorabe.
Dodal je še, da spodbujajo škofe in redovne predstojnike, da se iskreno in brez strahu srečajo z žrtvami spolnih zlorab ter njihovimi zastopniki in jim zares prisluhnejo.
Na novinarski konferenci je prvič javno spregovorila žrtev spolne zlorabe Barbara Kompara, ki se je odločila za to predvsem, da opogumi vse žrtve in jim pove, da "niso več sami in da so tukaj ljudje, ki jih razumejo". Kot je dejala, jo je kot deklico spolno zlorabil duhovnik. To se je tako zarezalo v njeni psihi, da je morala poiskati psihoterapevtsko pomoč.
Pred kratkim je izvedela, da se je cerkveni postopek zaključil brez sankcij za storilca, ki po njenih navedbah še vedno prihaja v stik z mladoletniki, kar jo najbolj boli. Ker jih želi zaščititi, je razkrila njegovo ime. "To je pater Paskal Jožef Prša," je dejala. Prša je bil letos sprejet v Škofijo Murska Sobota.
Zgodbi žrtev spolnih zlorab sta se nanašali na duhovnika Marjana Zupanca, ki je zdaj upokojen, in Jožeta Planinška, člana misijonske družbe Lazaristov. Zoper slednjega so na iniciativi podali štiri prijave zaradi spolne zlorabe, je dejal lazarist Janez Cerar. V nadaljevanju je citiral papeža Frančiška, ki že vse od leta 2013 jasno opredeljuje spolne zlorabe znotraj Cerkve kot enega najhujših udarcev verodostojnosti Katoliške cerkve.
Odvetnik Tomaž Pisk je izpostavil, da ima Cerkev predpisane postopke ravnanja v primerih spolnih zlorab. Žal pa je bila praksa takšna, da so bili ukrepi nezadostni, ali jih celo ni bilo. Zato so se storilci v Cerkvi počutili varne in so lahko nadaljevali svoja kazniva dejanja, je dejal in dodal, da so včasih žrtve dobile celo občutek, da je predstavnikom Cerkve pomembneje zaščititi storilca kot pa žrtev.
To po njegovih besedah velja tudi za ekspertno skupino za pomoč žrtvam spolnih zlorab, ki deluje v okviru Slovenske škofovske konference, katere primarni namen naj bi bil ravno v pomoči žrtvam.
Slovenski škofje so aprila na seji stalnega sveta Slovenske škofovske konference sprejeli navodilo o uveljavljanju ničelne stopnje tolerance do spolnih zlorab, ki od vseh verskih delavcev zahteva prijavo suma kaznivega dejanja spolne zlorabe na policijo oz. državno tožilstvo. Obžalovali so kazniva dejanja, ki so jih storili nekateri duhovniki.