V Sloveniji imamo okoli 15 tisoč registriranih jam, okoli dvajset odstotkov teh pa je onesnaženih. Večinoma gre za komunalne odpadke starejšega izvora, pripoveduje dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, pojavljajo pa se tudi sveži odpadki in mrhovina. Čiščenja manjših jam se povečini lotevajo jamarji.

Večje jame pa ostajajo povečini onesnažene, saj finančnih virov za projekte čiščenja ni ne v občinskih ne v državnih proračunih. Za eno najbolj onesnaženih jam velja jama Ravnica, katere čiščenje se je končalo nedavno. Količina odpadkov v njej pred čiščenjem je bila ocenjena na okoli tri do štiri tisoč kubičnih metrov. 

Čiščenje pa, predvsem ko ga izvajajo jamarji, ni povsem varno. Med drugim se pod odpadki včasih skrivajo tudi neeksplodirana ubojna sredstva.

Odgovor na vprašanje, koliko časa bi potrebovali, da bi v Sloveniji očistili čisto vse onesnažene jame, pa v spodnjem videoposnetku.