Goran Gregorič Jagger

Goran Gregorič Jagger, ki svoje olje prideluje na ekološki način, pravi, da letos sicer nekoliko pozneje obirajo, saj ponavadi z delom zaključijo že oktobra, tokrat pa so zares zavihali rokave šele v novembru. “Če bi se ponovila lanska letina, bi oljke kar prodal,” v šali pojasnjuje Gregorič in dodaja, da se takšna zima, kot je bila lanska, pojavi vsakih 25 do 30 let, nazadnje je bilo tako leta 1986.

Pravi, da prodaja ni problem, saj so njihovi kupci predvsem ljudje, ki krize ne občutijo. Veliko svojega pridelka proda v Ljubljano, nekaj tudi na Dolenjsko, vse bolj zanimiv trg je tudi Idrija.

Podobnega mnenja je tudi Vanja Dujc (na sliki levo), poznan po tem, da na svetovnem nivoju prejema prestižne nagrade za svoja olja. “Imeli smo tudi že bolj obložene oljke, vendar je po tem, kar smo doživeli lani, pridelek zelo v redu. Upam, da bo 'čudežni zvarek' uspel tudi letos,” pravi. Letos si obeta približno 70 odstotkov normalne letine.

Da nivo, ki so ga oljkarji dosegali pred lansko pozebo, še ni dosežen, priznava tudi Iztok Obad. “Kakovost bo pa dobra, olje bo nekoliko bolj blago, manj bo grenko in manj pikantno, več bo polifenolov, to pa je sestavina, ki dela oljčno olje tako zdravo."

Iztok Obad

V slovenski Istri imamo trenutno okrog 1000 oljkarjev, večina se s to panogo ukvarja ljubiteljsko, kar pomeni, da je pridelka dovolj ravno za eno družino. Približno 200 je takšnih oljkarjev, ki z dejavnostjo ustvarjajo nekoliko večji posel, le en oljkar na Obali pa se preživlja izključno s prodajo oljčnega olja. Za to je po izračunih treba imeti vsaj tri hektarje zemlje oziroma 800 dreves.