Turistična regija Julijske Alpe, ki zajema občine Bled, Bohinj, Bovec, Brda, Gorje, Kobarid, Jesenice, Kanal ob Soči, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica, ter katere večji del predstavlja Triglavski narodni park, je eno najpomembnejših in od turizma bolj odvisnih območij v Sloveniji. Lani je regija ustvarila nekaj več kot štiri milijone nočitev, kar predstavlja četrtino vseh prenočitev v Sloveniji, in več kot 200 milijonov evrov neposrednih prihodkov v gostinstvu in hotelirstvu.

S pandemijo novega koronavirusa se je turistična dejavnost na območju Julijskih Alp 16. marca v celoti ustavila, nastanitvene zmogljivosti vsakodnevno prejemajo odpovedi rezervacij za naslednje mesece, podjetja pa so ostala brez prihodkov. Turistična podjetja so v primerjavi z drugimi panogami zaradi epidemije še posebej prizadeta, saj globalni trg potovanj ne bo hitro okreval. Julijske Alpe pa so zelo odvisne od razmer na svetovnem trgu, saj 84 odstotkov gostov predstavljajo tuji turisti.

Zato je na območju Julijskih Alp ogroženih 2000 delovnih mest v turizmu in še najmanj toliko v povezanih dejavnostih. Ob predpostavki 20-odstotne realizacije tujih gostov in 20-odstotne rasti domačih glede na leto 2019 je ocena, da bi v letu 2020 lahko prišlo do 60-odstotnega upada nočitev, kar pomeni več kot 100 milijonov evrov izpada prihodkov turističnega gospodarstva in za okvirno tri milijone evrov manj prihodkov iz naslova turistične takse za občine.

"Razmere so resne, vendar se turistično gospodarstvo Julijskih Alp zaveda, da moramo ta čas kar najbolje izkoristiti za drugačen, še bolj zeleni zagon dejavnosti po zaključku epidemije," so sporočili iz Skupnosti Julijskih Alp, kjer so na ravni direktorjev turističnih organizacij tega območja vzpostavili tako imenovani Re-set tim oziroma tim za prenovo, ki dnevno spremlja razmere in usmerja ponudnike.

Pripravili so tudi nabor najnujnejših ukrepov, ki jih bodo izvedli sami, in ukrepe, kjer potrebujejo pomoč ter podporo gospodarskega in drugih ministrstev ter Slovenske turistične organizacije. Prepričani so, da se glede na situacijo razvojne aktivnosti ne smejo ustaviti temveč še okrepiti. Pri tem apelirajo na pristojne, da naredijo vse, da se v Sloveniji vzpostavi pozitivno in spodbudno razvojno okolje, da se pospeši, podpre in omogoči potrebne razvojne in trajnostne premike v turizmu.

Vladi predlagajo podaljšanje ukrepov iz prvega korona zakona za turistično gospodarstvo za vsaj tri mesece po prenehanju veljavnosti obstoječih ukrepov oziroma od razglasitve konca epidemije v Sloveniji in uvedbo ukrepov za hitro ter enostavno premagovanje likvidnostih težav v turizmu. Prav tako predlagajo ukrepe, ki bi spodbudili preživljanje počitnic doma in pritegnili prve tuje turiste v poletni in jesensko-zimski sezoni, med njimi so poleg promocije denimo tudi regres v obliki vavčerjev za počitnice doma.

Vladi predlagajo še preusmeritev prioritet obstoječe in nove kohezijske politike v ključne naložbe, ki bodo pomagale zagnati trajnostni turizem in bodo hkrati stimulirale potrošnjo. Pozivajo pa jo tudi k podpori turističnim destinacijskim organizacijam, ki bodo v tem času na terenu pomagale turističnemu gospodarstvu do spodbud in jih usmerile v nov, bolj trajnosten koncept zelene, butične in petzvezdične ponudbe.

Slovenski turistični organizaciji pa predlagajo javne razpise za sofinanciranje promocije turistične ponudbe, dodatne partnerske aktivnosti, vključno z dodatnimi skupnimi promocijskimi aktivnostmi na ravni Julijskih Alp, uvedbo ključnih priporočil in podpore za turistične ponudnike ter vzpostavitev pozitivnega in razvojno naravnanega podpornega okolja za trajnostni razvoj turizma v destinacijah.