Le nekaj dni preden bosta Nova Gorica in Gorica postali Evropska prestolnica kulture 2025 se je na dnevnem redu goriškega občinskega sveta znašel predlog za odvzem naziva častnega občana Benitu Mussoliniju. In to 100 let zatem, ko mu je bil podeljen. Vendar se tamkajšnji občinski svetniki niso odločili za to. Goriški župan Rodolfo Ziberna meni, da se morajo mlajše generacije seznaniti tudi s temnejšimi poglavji zgodovine, prepričan pa je, da poskuša goriška levica že dlje časa spodkopavati pot velike zavezanosti in sodelovanaj med obema Goricama.

Novogoriški župan Samo Turel je takšno odločitev goriških svetnikov ocenil kot nesprejemljivo. Poleg tega obžaluje, da politika ni znala s odvzemom naziva pokazati, da v demokratični Evropi čaščenje različnih -izmov ne pride v poštev.

Mussolini se je iz socialističnega politika in novinarja razvil v fašističnega diktatorja. Leta 1912 je postal član nacionalnega direktorata Italijanske socialistične stranke (PSI), vendar je bil izključen. Dve leti kasneje je ustanovil revijo Il Popolo d'Italia in med vojno služil v italijanski kraljvski vojski, nato pa je bil ranjen in leta 1917 odpuščen.

Ustanovil je fašistično gibanje in marca 1922 ga je po pohodu na Rim takratni italijanski kralj Victor Emmanuel III imenoval za premierja. S tajno policijo so odstranili politične nasprotnike in prepovedali delavske stranke, vzpostavil je diktaturo in totalitarno državo. Leta 1929 je s Svetim sedežem podpisal pogodbo za ustanovitev Vatikana. Njegova zunanja politika je želela obnoviti staro slavo rimskega imperija s širjenje kolonialnih posesti.

Zato ne čudi, da je bil do konca leta 1924 imenovan za častnega občana v večini italijanskih občin, po nekaterih podatkih v 6694. Med drugo svetovno vojno je izgubil podporo. Leta 1943 ga je kralj Emmanuel III rezrešil s položaja premierja in ga dal zapreti. Ko je kralj privolil v premirje, so Mussolinija rešili nemški padalci in komandosi SS, Hitler pa ga je postavil za vodjo režima v severni Italiji.

Leta 1945 je Mussolini z ljubico poskušal pobegniti v Švico, vendar so ju ujeli italijanski komunistični partizani in ju ustrelili. Trupli so odpeljali v Milano, kjer so ju na bencinskem servisu obesili z glavama navzdol. Prva občina, ki mu je preklicala naziv častnega občana, je bil leta 1944 Neapelj, nato je sledila Matera in še mnoge druge. Nedvomno gre za del zgodovine, na katero Italijani ne morejo biti ponosni. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da tudi Trst Mussoliniju po 100 letih še vedno ni preklical naziva častnega občana.

Pred dnevi je arhivist iz koprskega Pokrajinskega muzeja, Matej Muženič, opozoril, da je bil Mussolini častni občan Pirana, da mu je bil naziv v Piranu podeljen maja 1924 in nikoli odvzet.

A kot pojasnjuje piranski župan Andrej Korenika, nimajo nobenih oprijemljivih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da bi Mussolini lahko bil častni občan Pirana. "Benito Mussolini ni častni občan Pirana. Vsaj ne te občine, ki jo jaz vodim in ki je nastala leta 1994 … Sklepov, ki jih Piran ni sprejel, Piran ne more preklicati," je pojasnil in dodal, da piranska občina ostaja strpna, multikulturna skupnost, zavezana vrednotam demokracije, spoštovanju človekovih pravic in zgodovinske odgovornosti.

Kot je še izpostavil Korenika, ima Piran štiri častne občane, to so ahitekt Boris Podrecca; bančnik, podjetnik in dolgoletni direktor igralnice Casino Portorož Anton Nino Spinelli; piranska učiteljica in priča izgnanstva med drugo svetovno vojno Tončka Senčar, ter pionir oglaševalske scene v nekdanji Jugoslaviji, Dragan Sakan.