Umetniški svet EPK

Piranski občinski svet je na ponedeljkovi seji sicer podprl kandidaturo, ne pa tudi z njo povezane skupne kulturne strategije istrskih občin. Ob tem so direktorji osmih kulturnih ustanov iz obalnega območja v javnem pismu opozorili, da je bila strategija pripravljena mimo vseh relevantnih deležnikov. V imenu štirih istrskih županov je župan Kopra Aleš Bržan v torek poudaril, da bo kandidatura Pirana brez sprejete skupne kulturne strategije okrnjena in verjetno manj konkurenčna od kandidatur tekmecev.

Kot danes v sporočilu za javnost ugotavljajo tudi v projektni skupini za kandidaturo Pirana za EPK 2025, se z umikom podpore občinskega sveta Občine Piran in s "težko razumljivim razmišljanjem direktorjev uglednih javnih kulturnih zavodov" slovenska Istra odpoveduje sodelovanju na evropski olimpijadi duha, kar EPK po njihovem mnenju vsekakor je. Obenem so zavrnili očitke, da je bil njihov primarni namen zasedanje položajev, ter poudarili, da je bil postopek priprave voden vključujoče in transparentno.

Seja piranskega občinskega sveta v Avditoriju Portorož

V zvezi z očitki, da priprava strategije ni bila dovolj vključujoča in da naj bi predlagana vzpostavitev skupnega koordinacijskega telesa ogrožala razvoj javnih zavodov, ki delujejo na področju kulture v slovenski Istri, so v projektni skupini spomnili, da so v pripravo kandidature tvorno vključevali vse segmente kulturne ustvarjalnosti v štirih občinah slovenske Istre, od kreativne in umetniške sfere do javnih zavodov s področja kulture, nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Njen nastanek je rezultat dela umetniškega sveta, ki šteje 25 članov, širokega kroga udeležencev delavnic in drugih zainteresiranih skupin, dejavnih v različnih fazah procesa.

Pri pripravi kandidature so poleg imenovanja delovne skupine in umetniškega sveta s 25 člani, ki ga sestavljajo predstavniki javnih zavodov, univerze, raziskovalnih ustanov in kulturni producenti iz vseh štirih obalnih občin. Poleg tega so pripravili delavnice s 50 udeleženci ter pripravili anketo o zadovoljstvu nad kulturno ponudbo med prebivalstvom. Prav tako so imeli 50 odprtih sestankov s preko 70 deležniki, na katerih so pridobili 150 projektnih idej, ki so jih združili v 26 projektnih sklopov.

Nenazadnje so soglasno podporo prvi projektni knjigi poleg štirih obalnih občinskih svetov dali tudi v devetih mestih hrvaške Istre ter občin Milje in Trst. Po uvrstitvi v drugi krog kandidatur so v nadaljnje delo vključili predstavnike 57 projektov in okoli 100 sodelujočih. Prav tako so podpisali pisma o nameri za projektno sodelovanje s 512 partnerskimi ustanovami iz 41 držav, v ekipo pa je vstopila tudi ugledna znanstvenica Lučka Kajfež Bogataj.

Projektna ekipa je sodelovala tudi pri procesu priprave strategije Kultura.PIKA, med drugim s sodelovanjem pri organizaciji delavnice za pripravo vizije in ključnih ukrepov strategije, na kateri je sodelovalo 34 predstavnikov deležnikov s področja kulture, 52 deležnikov pa je bilo vključenih prek spletne platforme, so še zapisali v sporočilu za javnost.