Inšpektorji Medobčinske uprave Istre (MUI) so lani obravnavali 151 primerov divjih odlagališč, največ v piranski in koprski občini: 69 v Piranu, 51 v Kopru, 25 v Izoli in šest v Ankaranu. Letos so doslej obravnavali 116 primerov, ponovno največ v Piranu 52, sledi 34 v Kopru, 20 v Izoli in deset v Ankaranu. Kot pojasnjujejo, so na divja odlagališča najpogosteje odloženi komunalni, kosovni in gradbeni odpadki. Gre za divja odlagališča na občinskih javnih površinah in zasebnih površinah, kjer so v večji meri odvrženi komunalni odpadki in za katere je pristojen medobčinski inšpektor MUI.

Vendar so kazni za kršitelje redke; lani niso izrekli niti ene, letos pa zgolj v treh primerih. "V letu 2023 Medobčinska uprava Istre ni izrekla kazni, vezane na kršitev tovrstne zakonodaje, letos pa so bili izvedeni trije ukrepi, in sicer opomin, globa v višini 400 evrov in globa v višini 100 evrov," pojasnjujejo in opozarjajo, da je storilca zelo težko zasačiti med dejanjem, "prav tako je med dokaznim postopkom težko dokazati njegovo krivdo".

Za nezakonito odlaganje nekomunalnih odpadkov na zasebnih zemljiščih in divja odlagališča na zemljiščih, ki so v lasti države, je pristojen Inšpektorat RS za okolje in energijo, kjer so v primeru nezakonito odloženih nekomunalnih odpadkov na zemljiščih v zasebni lasti v zadnjih dveh letih so izvedli 23 inšpekcijskih postopkov. V teh primerih je šlo za odlaganje zemeljski odkop, gradbene odpadke in izrabljena motorna vozila. Kot navajajo, so bile v eni upravni izvršbi so bile izrečene kazni v skupni višini 4.000 evrov.

Kdo prevzame čiščenje vseh teh odpadkov? Če kršitelja ni mogoče odkriti, sanacijo divjih odlagališč prevzamejo komunalna podjetja. Marjetica Koper tako izvede letno do 50 sanacij divjih odlagališč na javnih površinah. Na Okolju Piran v lanskem in letošnjem letu niso obravnavali ali sanirali nobenega odlagališča na javnih površinah.

Na izolski komunali skoraj petino primerov uspejo rešiti sami brez posredovanja prijav inštitucijam. Kot navajajo, po prejemu obvestila najprej preverijo lokacijo divjega odlagališča, nadaljnje aktivnosti pa so odvisne od tega, ali gre za javno oziroma zasebno površino. Ugotavljajo, da se najpogosteje odlaga na divjih odlagališčih pohištvo in gradbeni material. "Omeniti velja, da se je z vzpostavitvijo Centra za predelavo gradbenih odpadkov, ki deluje na lokaciji zbirnega centra Izola, zmanjšalo število divjih odlagališč z gradbenim materialom," opažajo.

Komunalne službe nimajo pristojnosti za poseganje na zasebna zemljišča; v primeru, ko se divje odlagališče nahaja na zasebnem zemljišču, lahko lastnika zemljišča zgolj pozovejo k sanaciji slednjega, kolikor pa je neodziven, roma prijava na Medobčinski inšpektorat, ki v tem primeru z identificiranjem storilca nima prav veliko dela. Veliko težje je storilca najti v primeru divjih odlagališč na javnih zemljiščih. Za tista, ki so v lasti države, je pristojen Inšpektorat RS za okolje in energijo, kjer vodijo v zadnjih dveh letih šest inšpekcijskih postopkov, kjer so odpadki odloženi na zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije. "V štirih inšpekcijskih postopkih povzročitelja ni bilo mogoče ugotoviti," navajajo.