Znak izhaja iz Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki vsako leto predstavi produkcijo mladinskih knjig na slovenskem knjižnem trgu in oceni njeno kakovost. Knjige, ki so prejemnice znaka Zlata hruška, se uvrščajo na bralne sezname, z njimi se spodbuja branje, nakup za domače, družinske knjižnice kot tudi splošne in šolske knjižnice ter knjižne zbirke vrtcev. Med odličnimi izdajami odbor izbere najboljše štiri knjige v štirih različnih kategorijah ter jim podeli priznanja za izvirno slovensko mladinsko leposlovno ali poučno knjigo oziroma za prevedeno mladinsko leposlovno ali poučno knjigo.

Razumljiva razlaga zapletenih naravoslovnih vsebin

Letos je priznanje za odličnost prejel Skrivni svet malih zverinic, v katerem nas pisatelj in znanstvenica skozi napeto in duhovito zgodbo o pustolovščinah petih prijateljev in učenega dedka popeljeta v zanimivi svet 'malih zverinic' - mikroorganizmov, ki jih lahko opazujemo le skozi mikroskop. Bralci spoznavajo, kaj so virusi in bakterije, kako deluje naš imunski sistem, zakaj je cepljenje tako pomembno in za kaj so uporabni antibiotiki. Poučno vsebino spremljajo tudi nazorne upodobitve ilustriratorja Mihe Hančiča. Roman Skrivni svet malih zverinic obravnava torej vsebine, ki so v sedanjem trenutku še kako aktualne, zato bo knjiga, ki je izšla pri založbi Miš, nedvomno našla širok krog bralcev.

Po besedah docentke dr. Janje Plazar, ki se na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem znanstveno ukvarja s področjem naravoslovnega izobraževanja, je ideja za knjigo v njej zorela že dalj časa. Že precej let se namreč ukvarja s tem, kako bi težke naravoslovne vsebine predstavila otrokom, njihovim bodočim vzgojiteljem in učiteljem, pa tudi širši odrasli populaciji, ki nima zadostnega splošnega znanja naravoslovja, kljub temu pa v današnji družbi aktivno sodeluje pri odločanju o naravoslovnih temah, kot je na primer cepljenje.

"Z Dimom Zupanom sva se prvič srečala leta 2015 na Srečanju otroških in mladinskih pisateljev v Murski Soboti. Dim je imel takrat za sabo že okoli štirideset izdanih otroških in mladinskih knjig, v njih pa so velikokrat nastopale živali in narava, zato sem mu predstavila svoje ideje in ga povprašala, ali bi bil pripravljen z mano sodelovati pri pripravi nečesa povsem novega na področju otroške in mladinske literature. Dim je bil nad idejo navdušen in tako se je zelo kmalu začela pojavljati zgodba o otrocih in dedku znanstveniku. Sprva sva razmišljala, da bi Dim pisal zgodbo, jaz pa bi dodajala vanjo znanstvene elemente, vendar sva kmalu ugotovila, da tako ne bo šlo. Pri pisanju knjige sva se zato izmenjevala; pisala sva vsak eno poglavje in drug drugega presenečala z zapleti, ki sva jih dodajala v zgodbo, pri čemer sem jaz zašla tudi v literarne vode, Dim pa v znanstvene. Na ta način sva se oba ogromno naučila, rezultat pa je knjiga, v kateri ni ostrih prehodov med znanstvenim in literarnim delom. Ti bi otroka namreč lahko zmotili in mu dali občutek, da bere učbenik, tako pa otroci skozi branje doživljajo zgodbo, skozi katero se mimogrede veliko naučijo," pove dr. Janja Plazar.

dr. Janja Plazar

Kot pravi dr. Plazar, je kot nekdanja znanstvenica s področja genetike in sedanja pedagoginja želela s knjigo otrokom in njihovim staršem ter učiteljem pokazati, da lahko vsakdo razume zapletene pojme, če so ti predstavljeni na enostaven, otroku prijazen način, pri čemer znanstvena dejstva ostajajo pravilna. "Ker otroci vse informacije sprejemajo in si jih tudi zapomnijo lažje, če so predstavljene v zgodbi, še posebej če je ta napeta in se lahko z junaki poistovetijo, vidim v načinu, ki sva ga izbrala z Dimom, novo didaktično pot. S takim didaktičnim pristopom, ki je tako pri nas kot v tujini še v povojih, je mogoče pri učencih na različnih stopnjah izobraževanja vzbuditi zanimanje za težja področja, med katerimi je tudi naravoslovje. Hkrati s takim pristopom omogočimo trajnejše znanje in preprečujemo nastanek napačnih predstav, ki, kot je znano, lahko ostajajo neopažene celo do odrasle dobe," poudarja dr. Janja Plazar.

Umetniška ubeseditev znanstvenih vsebin je v primeru romana Skrivni svet malih zverinic uporabljena kot način za predstavitev težje razumljivih naravoslovnih pojmov. Ocene knjige so zelo dobre, zato avtorja že razmišljata tudi o novem sodelovanju. Tako je v delu že druga knjiga, v kateri bodo nastopali isti junaki. Kot pravi dr. Plazajeva, bodo v njej bralci spoznavali gozdni ekosistem, a ne le gozd in živa bitja, ki živijo v njem, temveč tudi pomen, ki ga ima narava in gozd za naše življenje in naš planet.