Kobal pojasnjuje, da demografske spremembe in dvigovanje standarda prebivalstva za seboj potegnejo večje prehranske zahteve potrošnikov, živilska industrija pa se mora temu prilagajati. Zato bo Mlinotest po njegovih besedah v prihodnje trgu ponudil nekoliko drugačna živila kot doslej, ko so pretežno proizvajali izdelke iz pšenice, koruze, krompirja in ajde.

Kupci zahtevajo tudi trajnostno naravnano proizvodnjo. "Kupci iščejo tako hrano, ki ne škoduje okolju, in take proizvajalce, ki to spoštujejo," je za STA dejal Kobal in dodal, da skušajo v Mlinotestu slediti tudi temu trendu, zato želijo občutno zmanjšati uporabo plastike v proizvodnji in vseh njihovih trgovinah.

Za vse to pa je potrebno znanje, je opozoril Kobal, pri tem pa izpostavil pomanjkanje ustrezno izobražene delovne sile. "Izobraževanja za mlinarske in testeninarske poklice sploh ni več in zato moramo sami strokovno usposabljati zaposlene," je dejal.

Matična družba Mlinotest trenutno zaposluje približno 530 ljudi, v celotni skupini pa jih je okoli 670. Čeprav je za prihodnja leta predvidena intenzivna avtomatizacija in robotizacija proizvodnje, v Mlinotestu zaradi rasti obsega prodaje načrtujejo nove zaposlitve, je še povedal prvi mož družbe, ki bo samo letos za investicije namenila približno tri milijone evrov.

Mlinotest je v prvem letošnjem polletju posloval bolje kot lani in skladno z načrti, podrobneje pa Kobal šestmesečnega poslovanja ne razkriva, saj mora rezultate najprej obravnavati nadzorni svet. Mlinotest je v letu 2018 na ravni skupine ustvaril nekaj manj kot 63 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček skupine je porasel za 8,7 odstotka na 948.000 evrov. Družba Mlinotest je prihodke od prodaje povečala za 7,9 odstotka na 55,3 milijona evrov, čisti dobiček pa za 14,6 odstotka na 1,9 milijona evrov.